Zaradi milijardne sanacije bank v NLB, NKBM in Abanki pa tudi v pozneje likvidiranih Factor banki in Probanki, ki je na podlagi rezultatov pregledov bank in obremenitvenih testov vključevala tudi izbris imetnikov podrejenih obveznic in razlastitev delničarjev, so ovadbe in prijave vlagali predstavniki malih delničarjev in nekateri imetniki podrejenih obveznic ter očitke na račun Banke Slovenije izražali tudi javno. Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) je tako v eni od ovadb ovadilo člane sveta
Banke Slovenije, ker mali delničarji niso mogli tako kot država dokapitalizirati banke in so izgubili svoje naložbe, v drugi pa so ovadili tudi pet članov uprave NLB zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. V ovadbi so opozorili, da je NLB v bilanci na dan 30. septembra 2013 uradno izkazala pozitiven kapital v višini 835 milijonov evrov, Banka Slovenije pa je na isti dan ugotovila negativen kapital v višini 318 milijonov evrov ter na podlagi te ugotovitve izbrisala vse delnice in podrejene obveznice NLB. Mali delničarji in državni svet so vložili tudi zahtevo za presojo ustavnosti teh ukrepov, o kateri ustavno sodišče še presoja. Čaka namreč na mnenje sodišča EU, ki naj bi bilo znano 19. julija.
Po podatkih malih delničarjev je škodo v Sloveniji utrpelo blizu 100.000 imetnikov delnic in 2000 lastnikov podrejenih obveznic s 600 milijoni evrov premoženja ter okoli 500.000 državljanov, ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah. Izgube so utrpeli tudi številna podjetja in občine.
Ustavno sodišče še presoja ustavnost bančnega izbrisa, saj čaka na mnenje Sodišča EU, ki naj bi bilo znano 19. julija
257 milijonov evrov koristi
Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so včeraj v okviru aktivnosti preiskovanja kaznivih dejanj v bančnem sektorju opravili štiri hišne preiskave poslovnih prostorov v Ljubljani. Predkazenski postopek je NPU začel decembra 2014 na podlagi kazenske ovadbe oškodovanih upnikov, delo policije pa je ves čas usmerjalo Specializirano tožilstvo. Drago Menegalija iz policije je povedal, da so bile preiskave usmerjene v zbiranje dokazov, "ki bi potrjevali sum storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, ki so jih osumljene štiri osebe". Osumljenim ni bila odvzeta prostost, "ker za to ni bilo podanih zakonskih razlogov". Kriminalisti sumijo, da so osumljene osebe, ki so vodile postopke ugotavljanja domnevno negativnega kapitala v eni od bank (neuradno NLB) in neupravičeno izrekle izreden ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke, pri tem storile kaznivo dejanje zlorabe položaja ali uradnih pravic. Zaradi tega je banka pridobila veliko premoženjsko korist v višini 257 milijonov evrov, ker so ji prenehale obveznosti do njenih upnikov, imetnikov podrejenih obveznic, (dž)
Verjeli smo Banki Slovenije
Alenka Bratušek, nekdanja predsednica vlade: "Težko komentiram hišne preiskave v Banki Slovenije, ker ne poznam podrobnosti in razlogov, zakaj se preiskave dogajajo. Z zadevo sem seznanjena le iz medijev. Naj policisti opravijo svoje delo korektno, in če je kdorkoli kadarkoli zagrešil kakšno kaznivo dejanje, mora za to odgovarjati. Dejstvo je, da je bila v mojem mandatu sanacija bank potrebna, zato da ni država končala na kolenih. Višina potrebnega davkoplačevalskega denarja je temeljila na ocenah edine institucije, ki jo pri nas za to imamo - Banke Slovenije. Nam kot vladi ni preostalo drugega, kot da tem številkam verjamemo. Nismo delali svojih ocen. Tudi ne bi bilo primerno." (ka)
V čigavo dobro delajo
Dr. Peter Glavič, zaslužni profesor Univerze v Mariboru: "V zadnjem letu so se zadeve okoli razlastitve imetnikov podrejenih obveznic tako izčistile, da bi kazensko ovadbo lahko vložili tudi razlaščeni mali delničarji podržavljenih bank. Morda bomo to storili, če že objave v medijih v zvezi s tem niso dovolj, da bi pristojni organi to presojali v celotnem segmentu razlaščencev. Ali bodo razlaščeni upniki bank dobili povrnjeno svoje premoženje, je odvisno tudi od odločitve ustavnega sodišča, ki čaka na mnenje Evropskega sodišča, napovedano za 19. julij. To drugačno ne more biti, kot da sporočilo Evropske komisije ni bilo zavezujoče. Kot obvezujoče ga je upoštevala samo Slovenija. So ga tudi druge države, a so to napako hitro popravile. Uničiti domači kapitalski trg in zaupanje državljanov vanj je uničujoče dejanje slovenskih oblastnikov. Morda pa so bile posredi tudi obljube o dobro plačanih delovnih mestih v evropskih institucijah. Če je tako, potem ti ljudje nimajo zavesti, da morajo najprej delovati v dobro državljanov, ne pa v dobro tujega kapitala in osebnih interesov." (if)
Nevestno delo v NLB
Mag. Kristijan Verbič, predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD): "Kriminalistične preiskave kažejo na resnost navedb VZMD v kazenski ovadbi, ki smo jo 6. marca 2015 vložili na Specializirano državno tožilstvo proti guvernerju in viceguvernerjem Banke Slovenije zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic oziroma nevestnega dela v službi. Za vseh pet nekdanjih članov uprave NLB pa smo 13. avgusta 2014 vložili naznanilo suma kaznivega dejanja. V naznanilu VZMD opozarja, da iz dejstva, da je NLB v bilanci na dan 30. 9.2013 uradno izkazala pozitiven kapital v višini 835 milijonov evrov, Banka Slovenije pa je na isti dan ugotovila negativen kapital v višini (minus) 318 milijonov evrov ter na osnovi te ugotovitve izbrisala vse delnice in podrejene obveznice NLB, nedvomno izhaja, da je uprava NLB storila vsaj eno kaznivo dejanje. Če drži prvo, bi morala Banka Slovenije upravo NLB odpoklicati, če pa drugo, bi morala uprava NLB takšnemu rezultatu oporekati. Zgodilo se ni ne eno ne drugo." (if)