- Medij: Večer.si
Na štirih lokacijah v Ljubljani danes potekajo kriminalistične preiskave v zvezi s sanacijo bank konec 2013, so sporočili iz policije. V Banki Slovenije so prisotnost kriminalistov že potrdili, po poročanju medijev pa preiskava poteka še v NLB in v revizijskih hišah Ernst & Young in Deloitte. A so kriminalisti na drugih lokacijah očitno bolj zaradi razjasnjevanja odgovornosti Banke Slovenije za domnevno prenapihnjeno dokapitalizacijo bank.
Kot so sporočili iz policije, so aktivnosti preiskovalcev Nacionalnega preiskovalnega urada usmerjene v zbiranje obvestil in dokazov za utemeljitev suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, ki so ga osumljene štiri fizične osebe. Nobeni od osumljenih oseb ni odvzeta prostost, ker za to ni zakonskih razlogov. Po informacijah portala Siol.net je med preiskovanciguverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Po poročanju spletnih Financ pa tudi viceguvernerka Mejra Festič, bivša viceguvernerka Stanislava Zadravec Caprirolo in Tomaž Čemažar, z Jazbecem podpisan pod odločbo o izrednih ukrepih Banke Slovenije v NLB.
Po navedbah policije iz dosedanjih ugotovitev preiskave izhajajo utemeljeni razlogi za sum, da so uradne osebe, ki so v okviru sanacije bank leta 2013 ugotovile domnevno negativni kapital v eni od saniranih bank, neupravičeno izrekle izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke ter pri tem storile kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.
Zaradi takšnega ravnanja je banka po navedbah policije pridobila veliko premoženjsko korist v znesku 257 milijonov evrov, ker so ji s tem prenehale obveznosti do njenih upnikov, imetnikov podrejenih obveznic in podrejenega dolga. Za 257 milijonov evrov podrejenih obveznosti je bilo v okviru bančne sanacije izbrisanih v NLB.
Predkazenski postopek je Nacionalni preiskovalni urad začel v decembru 2014 na podlagi pisnih prijav, preiskovalci pa zbirajo obvestila in dokaze ter izvajajo druge potrebne ukrepe na podlagi usmeritev Specializiranega državnega tožilstva. Zaradi milijardne sanacije bank v NLB, Novi Kreditni banki Maribor in Abanki pa tudi v pozneje likvidiranih Factor banki in Probanki, ki je na podlagi rezultatov pregledov bank in obremenitvenih testov vključevala tudi izbris imetnikov podrejenih obveznic in razlastitev delničarjev, so ovadbe in prijave vlagali predstavniki malih delničarjev in nekateri imetniki podrejenih obveznic ter očitke na račun Banke Slovenije izražali tudi javno.
Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) je ovadilo člane sveta Banke Slovenije, ker mali delničarji niso mogli tako kot država dokapitalizirati banko in so izgubili svoje naložbe, v drugi pa so ovadili tudi pet članov uprave NLB zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. V ovadbi so opozorili, da je NLB v bilanci na dan 30. septembra 2013 uradno izkazala pozitivni kapital v višini 835 milijonov evrov, Banka Slovenije pa je na isti dan ugotovila negativen kapital v višini 318 milijonov evrov ter na podlagi te ugotovitve izbrisala vse delnice in podrejene obveznice NLB. Mali delničarji in državni svet so vložili tudi zahtevo za presojo ustavnosti teh ukrepov, o kateri ustavno sodišče še presoja. Čaka namreč na mnenje sodišče EU, ki naj bi bilo znano 19. julija.
Po podatkih malih delničarjev je škodo v Sloveniji utrpelo blizu 100.000 imetnikov delnic in 2000 lastnikov podrejenih obveznic s 600 milijonov evrov premoženja ter okoli 500.000 državljanov, ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah. Izgube so utrpela tudi številna podjetja in občine.
Alenka Bratušek je bila v času dokapitalizacije in stresnih testov bank predsednica vlade. "Težko komentiram hišne preiskave v Banki Slovenije, ker ne poznam podrobnosti in razlogov, zakaj se preiskave dogajajo. Ne poznam natančnega namena, z zadevo sem seznanjena le iz medijev. Naj policisti opravijo svoje delo korektno in če je kdorkoli kadarkoli zagrešil kakšno kaznivo dejanje, mora za to odgovarjati. Dejstvo je, da je bila v mojem mandatu sanacija bank potrebna, zato da ni država končala na kolenih. Višina potrebnega davkoplačevalskega denarja je temeljila na ocenah edine institucije, ki jo za pri nas za to imamo - Banke Slovenije. Nam kot vladi ni preostalo drugega, kot da tem številkam verjamemo. Nismo delali svojih ocen. Tudi ne bi bilo primerno. Se mi pa zdi, da so hišne preiskave v Sloveniji že presegle mejo dobrega okusa, kajti vedno povzročijo v medijih veliko pozornost, epiloga pa v glavnem ne dobimo. Ko zadeve padejo, ni nikoli nič, zlasti ne takšnega pompa. Ponavljam, kdor je kriv, mora odgovarjati, ne moremo pa pavšalno obsojati vsepovprek."
- Medij: Večer.si
- Avtor: SPLETNO UREDNIŠTVO
- Povezava: http://www.vecer.com/v-banki-slovenije-nlb-in-ernst-young-kriminalisti-nihce-ni-pridrzan-6238971