Kriminalisti tako preiskujejo okoliščine sanacije bank v letu 2013, ki je pripeljala do izbrisa podrejenih obveznic.

Vse štiri hišne preiskave, ki jih je zjutraj začel Nacionalni preiskovalni urad (NPU), še vedno potekajo, je v izjavi medijem pojasnil tiskovni predstavnik policije Drago Menegalija.

»Preiskovalci so se za ta primer odločili na podlagi prijav in dejstva, da je pri njem prišlo do pridobitve protipravne premoženjske koristi v največji slovenski banki,« je na vprašanje, zakaj potekajo preiskave v NLB, in ne tudi v NKBM, odgovoril Menegalija.

Na vprašanje, zakaj preiskave dve leti in pol po teh dogodkih, je Menegalija odgovoril, da se je predkazenski postopek začel konec leta 2014 na podlagi več prejetih prijav, ves ta čas pa so preiskovalci zbirali obvestila in utemeljevali sum, da so lahko pridobili odredbo sodišča za hišne preiskave.

V nadaljevanju bodo preiskovalci na podlagi zaseženih listin vodili preiskavo do faze, ko bodo skušali povsem utemeljiti in potrditi sum kaznivih dejanj. »Iz izkušenj lahko rečemo, da tudi po toliko časa dobimo v hišnih preiskavah dokaze v povezavi s konkretnimi kaznivimi dejanji,« je dodal Menegalija.

»V prostorih Banke Slovenije zoper nekatere zaposlene na Banki Slovenije poteka preiskovalno dejanje v predkazenskem postopku. Zaradi interesa preiskave podrobnejših informacij ne moremo posredovati,« so za STA potrdili v Banki Slovenije.

Preiskavo so potrdili tudi v NLB. »Kot izhaja iz sodne odredbe, nihče izmed nekdanjih in sedanjih zaposlenih v NLB ni osumljen storitve kaznivega dejanja. NLB s preiskovalci korektno sodeluje in bo tudi v prihodnje, če bo to potrebno,« so zagotovili.

Iz Deloitta so sporočili, da so njihove prostore v Ljubljani obiskali preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), ki opravljajo postopke preiskave prostorov v povezavi s kazensko preiskovalno zadevo. »Družba Deloitte ni osumljenec v omenjeni zadevi, prav tako nihče od njenih zaposlenih, zato postopka ne komentiramo,« so potrdili.

Štiri osebe osumljene

Iz policije so dopoldne sporočili, da preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada danes opravljajohišne preiskave poslovnih prostorov na štirih lokacijah v Ljubljani. Štiri osebe so osumljene zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Nihče ni pridržan.

Kot pojasnjujejo v NPU, iz dosedanjih ugotovitev preiskave izhajajo utemeljeni razlogi za sum, da so uradne osebe pravne osebe javnega prava, ki so vodile postopke ugotavljanja domnevno negativnega kapitala v eni od bank, neupravičeno izrekle izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke.

»Zaradi takšnega ravnanja je banka pridobila veliko premoženjsko korist v znesku 257 milijonov evrov, ker so ji s tem prenehale obveznosti do njenih upnikov, imetnikov podrejenih obveznic in podrejenega dolga,« so sporočili. Gre za NLB.

Predkazenski postopek je NPU začel decembra 2014 na podlagi pisnih prijav, preiskovalci pa zbirajo obvestila in dokaze ter izvajajo druge potrebne ukrepe na podlagi usmeritev Specializiranega državnega tožilstva.

Ovadbe vlagali mali delničarji

Zaradi milijardne sanacije bank v NLB, Novi Kreditni banki Maribor in Abanki pa tudi v pozneje likvidiranih Factor banki in Probanki, ki je na podlagi rezultatov pregledov bank in obremenitvenih testov vključevala tudi izbris imetnikov podrejenih obveznic in razlastitev delničarjev, so ovadbe in prijave vlagali predstavniki malih delničarjev in nekateri imetniki podrejenih obveznic ter očitke na račun Banke Slovenije izražali tudi javno.

Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) je tako v eni od ovadb ovadilo člane sveta Banke Slovenije, ker mali delničarji niso mogli tako kot država dokapitalizirati banko in so izgubili svoje naložbe, v drugi pa so ovadili tudi pet članov uprave NLB zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.

V ovadbi so opozorili, da je NLB v bilanci na dan 30. septembra 2013 uradno izkazala pozitiven kapital v višini 835 milijonov evrov, Banka Slovenije pa je na isti dan ugotovila negativen kapital v višini 318 milijonov evrov ter na podlagi te ugotovitve izbrisala vse delnice in podrejene obveznice NLB.

»Hišne preiskave kažejo na resnost navedb iz kazenske ovadbe, ki sta jo morala pripoznati tako specializirano državno tožilstvo, kot tudi sodišče, ki je moralo hišne preiskave dopustiti oziroma odobriti,« so komentirali današnje dogajanje v VZMD.

Mali delničarji in državni svet so vložili tudi zahtevo za presojo ustavnosti teh ukrepov, o kateri ustavno sodišče še presoja. Čaka namreč na mnenje sodišče EU, ki naj bi bilo znano 19. julija.

Po podatkih malih delničarjev je škodo v Sloveniji utrpelo blizu 100.000 imetnikov delnic in 2000 lastnikov podrejenih obveznic s 600 milijonov evrov premoženja ter okoli 500.000 državljanov, ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah. Izgube so utrpela tudi številna podjetja in občine.

Postavlja se tudi vprašanje, kdo bi kril sredstva za povrnitev izgubljenih naložb, če bi postopki pripeljali do takšnega razpleta. Premier Miro Cerar je dejal, da preiskave ne more komentirati, da pa je vlada »pripravljena na vse možne scenarije«.

V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) so spomnili, da so že dve leti in pol nazaj v imenu imetnika obveznic NLB26 vložili kazensko ovadbo zoper NLB in dejali, da že dve leti in pol čakajo tudi odločitev Ustavnega sodišča v zvezi s številnimi ustavnimi pobudami, ki so bile vložene zaradi novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L), sprejete pod nekdanjo predsednico vlade, Alenko Bratušek. Zato upajo, »da se bodo zadeve vendarle v kratkem času razčistile in da bodo odgovorne osebe odgovarjale za škodo, ki je bila povzročena v slovenskih bankah«.

Bratuškova zaupa uradnim ustanovam

V zvezi z današnjimi preiskavami se je oglasila tudi nekdanja premierka Alenka Bratušek, saj je sanacija bank potekala v njenem mandatu. Poudarila je, da so takrat na mizo prejeli podatke Banke Slovenije, ki je za zagotovitev stanja v bankah najela revizorske hiše. Kot je Bratuškova dejala za STA, nima razloga, da ne bi zaupala podatkom uradnih institucij.

Če pa se bo izkazalo, da je šlo v tem primeru za nepravilnosti, je prepričana, da guverner Jazbec ve, kaj mora storiti. S tem je Bratuškova odgovorila na vprašanje, ali bi moral Jazbec v primeru potrjenih nepravilnosti ali že zdaj zapustiti položaj.

»Naj policisti in kriminalisti korektno opravijo svoje delo in ugotovijo morebitne napake ter nepravilnosti, za katere morajo tisti, ki so jih zagrešili, vedno odgovarjati,« je dejala.