podjetnikom Jočem Pečečnikom se glede Mure še ni vdal Maja Grgič, foto Blaž Samec Sod je, čeprav je le 12-odstotni lastnik Mure, globoko vpleten v njeno reševanje. Upravni odbor Soda je v ponedeljek strokovno in investicijsko javnost pozval, da do 17. avgusta odda ponudbe za rešitev prekmurske družbe. Ali to pomeni, da boste z aktivnostmi glede reševanja Mure počakali do takrat? Sod je edini, ki je vpleten v reševanje Mure. Doslej izpeljane aktivnosti so kratko-, srednje-in dolgoročne. Kratkoročne so pomoč pri izplačilu plač v maju, izdaja poroštev za partnerje in nazadnje zagotovitev dela julijskih in avgustovskih plač. To so zelo kratkoročni ukrepi. Teh sploh ne bi izvajali, ce ne bi verjeli, da je mogoče izpeljati tudi srednjeročne aktivnosti, ki pa so usmerjene v zagotovitev čim večjega števila delovnih mest. Ali bo to na povsem novi družbi ali na kateri od družb, ki že obstajajo, v tem trenutku sploh ni pomembno. Kot dolgoročna prizadevanja pa razumem vse te kontakte in naložbene priložnosti Pomurja in čim večjo uresničitev teh priložnosti, bodisi v tekstilni bodisi v drugi panogi. Prepričan sem, da se v zadnjih dvajsetih letih Mure z morebitnimi vlagatelji in prestrukturiranjem nihče ni ukvarjal toliko, kolikor se mi v zadnjih treh mesecih. Ampak že en mesec poslušamo, da časa ni več. Kot je razumeti, Murini delavci po tritedenskem dopustu brez svežega denarja lahko nadaljujejo le še »Ion« posle, lastne proizvodnje pa ne bodo več zagnali. Se vam zdi verjetno, da bi v pičlih treh tednih lahko našli primernega vlagatelja, če vam ga v vsem tem času ni uspelo? Pospešeno iščemo vlagatelje in smo v intenzivnih pogovorih z njimi. Naš poziv strokovni in investicijski javnosti, naj predloži svoje predloge, ne pomeni, da v tem trenutku ne potekajo pogovori s ponudniki. Nasprotno, pogovori z morebitnimi vlagatelji so zelo intenzivni. Jaz upanje imam, seveda pa lahko to postane lažno, če se to ne bo posrečilo. Pravite, da pogovori potekajo. Lahko poveste, kateri so ti potencialni vlagatelji? Zdaj še ne. Upravni odbor Soda je hkrati pozval vodstvo Mure, naj zagotovi možnosti za zagon projekta Nove Mure. Torej je ta predlog, ki ste ga pred mesecem zavrnili, zdaj vendarle znova aktualen? Ta predlog vodstva Mure je bil v tem času kar pomembno popravljen oziroma izboljšan. Vodstvo Mure razume našo usmeritev, da želimo dobiti novo zgodbo, ki se ne bo prepletala s staro Muro. Glavni pomislek pri zavrnitvi tistega vložka v višini petih milijonov evrov je bil; da predlog ni zagotavljal, da ne bo prelivanja v staro Muro, ki je brezno. Gradimo na ohranitvi Nove Mure in z njo čim več znanja in natančnosti pri tem poslu. Zame so edino zdravo jedro Mure pridni natančni delavci in delavke prekmurske družbe in iz tega bi radi nekaj naredili. Rekli ste, da je bil predlog dopolnjen. Kje so potem še razhajanja? O podrobnostih tega predloga ne bi govoril. Za nas bi bilo zelo pomembno, da k načrtu pristopi vlagatelj, ki se bo angažiral s finančnim vložkom in poslovno: torej bi z vstopom svoje menedžerske ekipe lahko pripomogel k uspešni izvedbi projekta, z vložkom pa zagotovil, da tudi sam verjame v načrt. Takšnega partnerja iščemo. Ampak če ga ne boste našli, ali bo potem Sod v skrajni sili pripravljen tudi sam finančno podpreti projekt Nove Mure, ki ga predlaga prokurist družbe? Ni izključeno, a le, če bomo res pripravili dober poslovni načrt. Vendar tega ne morem zagotoviti. Zdaj se vodstvo Mure ukvarja s tem načrtom, pogovarjamo se s potencialnim vlagateljem, ki ima svoj načrt in se pomembno pokrivaz Murinim. Če bo trenutek zrel, bomo to podprli. Je ta vlagatelj morda še vedno Joc Pečečnik? O imenih ne bom govoril. Ali ste z njim še bili v navezi po umiku njegove ponudbe prejšnji petek? Nazadnje sva šla tisti petek na kavo. Takrat mi še ni povedal, da je ponudbo umaknil. Še v začetku julija ste dejali, da Sod ni namenjen reševanju podjetij in da trenutno tudi nima denarja za Muro, saj ste se ravnokar zadolžili celo za pokritje svojih obveznosti. Kje bi torej zdaj vzeli denar za rešitev prekmurske družbe, če ne bi našli sovlagatelja? Vsota, ki je potrebna za pokrivanje vseh obveznosti Soda, ne bo tolikšna, da bi ogrozila njegovo poslovanje. Sicer pa bo morala kakršna koli naložba upravičiti to, da se ji reče naložba. Ali je v igri še vedno 11 milijonov evrov svežih sredstev? O tej številki ne govorimo, je pa ta vsota za Sod zdaj že previsoka. Kako pa boste zagotovili denar za julijske in avgustovske plače? Izdali bomo poroštva za posojilo. Čire za približno milijon evrov. Kaj pa PDP, bi tudi on sodeloval pri projektu Nove Mure? PDP je ves čas zraven, ne verjamem pa, da bi lahko pri tem projektu sodeloval, ker kadrovsko še ni izpopolnjen, prav tako ima le 5 milijonov evrov kapitala. Je pa strokovna Za nas bi bilo zelo ## pomembno, da k načrtu [za Novo Muro] pristopi vlagatelj, ki se bo angažiral s finančnim vložkom in poslovno: torej bi z vstopom svoje menedžerske ekipe lahko pripomogel k uspešni izvedbi projekta, z vložkom pa zagotovil, da tudi sam verjame v načrt. Takšnega partner- jf# j a iščemo. pomoč izvršnega direktorja PDP pri tem projektu zelo koristna. Upravni odbor je v ponedeljek ugotavljal, da se od lastnikov le Sod trudi pomagati Muri. Od največjega lastnika NFD holdinga paje na drugi strani slišati, da ste ga izključili iz tega. Kako je torej s tem? Mi nismo nikogar izključili. Nasprotno, zelo veseli bi bili, če bi tudi oni lahko sodelovali, zlasti s kakšnim finančnim vložkom. Mi smo se z njimi večkrat pogovarjali. In kakšne signale dobivate? Predvsem v smislu, da zaradi njihovega trenutnega finančnega položaja ni možnosti, da bi lahko kakor koli finančno sodelovali. Pri iskanju rešitve za Muro se pogosto poudarja tudi vprašanje ekipe, ki bi lahko to izpeljala. Kje vi vidite ekipo za Novo Muro? Menim, da bi bila potrebna kombinirana ekipa sedanjega vodstva in novih kadrov, ki se spoznajo na modno industrijo. Prav v tem pozivu vlagateljem je poudarjeno, da v Muri potrebujemo tudi poslovno, ne le finančnega angažiranja, saj mi modne industrije ne poznamo. Podobno smo naredili pri Casinoju Bled, ki je bil v precejšnjih težavah, zato smo tja povabili vlagatelja, ki pozna igralniški posel. Enako je pri Muri, v zvezi s katero zasledujemo tri cilje: vodstvo, finančno sodelovanje in izhod družbe. Mi želimo Muri pomagati in se nato iz naložbe umakniti ter jo prepustiti zasebni pobudi. Eden glavnih problemov Mure je bil prav ta, da je imela za svojo dejavnost povsem neustrezno lastniško sestavo: nekaj finančnih vlagateljev in veliko malih delničarjev. Mura potrebuje strateškega lastnika iz panoge, ki ima produkt in trg. Kaj pa stara Mura? Jo čaka stečaj ali prisilna poravnava? To je odvisno od vodstva Mure. Kaj pa Paloma? Tudi tam že več mesecev s Kadom iščete primernega dokapitalizatorja oziroma strateškega partnerja, vendar za zdaj, kot kaže, brez uspeha? Ne bi rekel, da čisto brez uspeha. Trenutno Zdaj pogovori s šestimi potencialnimi vlagatelji. To so predvsem pogovori v spoznavnem smislu, predstavljajo svoja pričakovanja in kaj si želijo ogledati. Za september se pripravlja t. i. podatkovna soba in takrat bodo stekli tudi skrbni pregledi. Ali to pomeni, da interesenti, od Italijanov do Madžarov, ki so se doslej zanimali za Palomo, niso odpovedali svojega sodelovanja pri tem ali pa gre za nove morebitne vlagatelje? Tudi tukaj ne bom govoril o imenih. Gre za kar lep nabor potencialnih vlagateljev. Ali so to potem strateški ali zgolj finančni vlagatelji? Strateški iz panoge. Pričakujem, da bi se ta zgodba lahko razpletla do konca leta. Vodstvo Kada je že pred nekaj časa napovedalo, daje Paloma kandidatka za prenos na PDP. Zakaj se to torej še ni zgodilo? Za prenos na PDP ni nobenih posebnih ovir. Prehajanje Soda glede na Kad kot partnerja na PDP je predvsem povezano z naložbenim horizontom družbe. Naložbeni horizont Soda je krajši in se predvidoma izteče do leta 2016, ko zapade glavnina Sodovih obveznosti, naložbeni horizont Kada pa je praktično neomejen. Kot je slišati, tukaj stališča Kada in Soda glede PDP menda niso povsem enotna. Medtem ko je Kad predvidel prenose deležev podjetij v težavah na PDP in pridobitev naložbe v PDP, bi upravni odbor Sodove deleže PDP menda raje kar prodal. Ali je to res in kaj vi menite o predlaganem konceptu PDP? Ga podpirate? Koncept je pravilen in v zdajšnjih gospodarskih razmerah potreben, zato ga podpiram. Kot sem že povedal, pa je treba uskladiti nekatera razhajanja, ki se nanašajo na t. i. naložbeni horizont obeh družb. Če se gremo skupne podvige z združevanjem naložb na eni družbi, moramo urediti vprašanja izhoda, kar je za Sod pomembno. Zdi se, da se v nekaj mesecih, kar ste na Sodu, ukvarjate zlasti s sanacijo podjetij. Ste to pričakovali, ko ste sprejeli funkcijo? Ko se je moje ime prvič pojavilo v zvezi s Sodom, smo sicer vedeli, da kriza prihaja, nismo pa imeli občutka, kako globoka bo in kako dolgo bo trajala. Predstavljal sem si, da bo težko, da bo toliko problemov, pa prav gotovo ne. Kakšno zapuščino vam je na Sodu pustil predhodnik? Priznati mu moram, da v družbi ni naredil velikega kadrovskega pretresa, tako da sem dobil ekipo v dobri kondiciji in tudi meni ni bilo treba delati rošad. Kako pa je sicer s Sodovo likvidnostjo? Zaradi izplačila vračil vlaganj v telekomunikacijsko omrežje ste morali z državnim poroštvom najeti za 180 milijonov evrov posojila? Likvidnost Soda v tem trenutku ni problematična, če se mi lahko ukvarjamo še z Muro in podobnimi zgodbami. Likvidnost smo zagotovili s kreditom, torej ene obveznosti zapiramo z novimi. Na srečo s porostvom države, tako da je to za nas ugodno. Koliko pa letos znašajo Sodove obveznosti? Ocena po poslovno-finančnem načrtu za letošnje leto je bila 216 milijonov evrov, mislim pa, da ne bodo presegle 210 milijonov, ker obveznosti za vračila vlaganj v telekomunikacijska omrežja naraščajo počasneje, kot smo pričakovali. Brez njih bi Sodove obveznosti letos dosegle dobrih 160 milijonov evrov. Kaj pa je z desetodstotnim deležem Telekoma Slovenije, ki gaje Sod dobil od države za poplačilo telekomunikacijskih vlaganj? Ta delež je zdaj zastavljen v korist države za zavarovanje poroštva. Najprej je bil ta delež Telekoma na Sod prenesen, zato da bi z njegovo prodajo poplačal telekomunikacijska vlaganja. Prodaje ni bilo in glede na razmere tudi ne bi bila smiselna. Ste letos sploh že prodali kakšno naložbo in ali glede na razmere na finančnih trgih to nameravate? Letos smo imeli nekaj prodaj za zelo majhne vsote, ki niso vredne omembe, saj gre za nekaj tisoč evrov. V sedanjih razmerah in glede na to, da smo sposobni zagotavljati likvidnost drugače, kakšnih večjih prodaj letos tudi ne načrtujemo. Pa boste brez prodaj lahko tudi prihodnje leto poplačali svoje obveznosti, pravkar najeto posojilo namreč gotovo ne bo dovolj? Če ne drugače, podobno kakor zdaj. Razmišljamo tudi, da bi namesto klasičnega kreditnega financiranja prihodnje leto izdali nove obveznice z daljšo ročnostjo, kot jo imajo sedanje. Skratka, da se lahko zaradi servisiranja zdajšnjih obveznosti in težav, ki so pogojene s to krizo, življenjska doba Soda podaljša, torej tudi po letu 2016. Vendar pa bodo odškodninske obveznice poplačane do leta 2016 in vse zakonske obveznosti Soda bomo pokrili v predvidenih rokih. Sod ima dovolj kakovostnega premoženja, s katerim jamči za poplačilo vseh svojih obveznosti. Vaš predhodnik je še lani napovedoval, da bo Sodovo premoženje zadoščalo za pokritje vseh njegovih obveznosti. Je to še vedno res? Ja. Lahko da se bo servisiranje obveznosti zavleklo, ampak ne obstoječih; in sicer zato ker bomo dolg zapirali z dolgom, saj se bo lahko prodaja premoženja zaradi krize zavlekla. To pa bomo lahko naredili zato, ker ima Sod dovolj dobrega kakovostnega premoženja, ki je dovolj dobro jamstvo za poplačilo na dolgi rok. Ali razmišljate o prodajah deležev Kapitalski družbi, za kar se je zavzemalo prejšnje vodstvo Soda, saj bi družba tako prišla do likvidnih sredstev, država pa bi kasneje ob prodaji za večji delež lahko več iztržila? Nekaj takih operacij je v preteklosti že bilo, vendar pri manjših podjetjih. V nadaljevanju ni izključeno, da se to ne bo zgodilo pri večjih in pomembnejših naložbah. Za nas je Kad sestrska družba z istim lastnikom. Že prejšnja vlada je napovedovala, da bo končala vse denacionalizacijske postopke, s čimer bi Sod lahko dokončno opredelil svoje obveznosti, a se to ni zgodilo. Ste se na to temo morda že pogovarjali s sedanjim pravosodnim ministrom Alešem Zalarjem? Ne. Ni pričakovati, da bi se obveznosti iz naslova doslej še nedokončanih postopkov tako pomembno povečale, da Sod tega ne bi mogel servisirati. Doslej je Sod skupaj izplačal za 900 milijonov evrov obveznosti, po sedanjih ocenah pa jih bo imel še za 1,2 milijarde evrov. Tudi če bi zdaj imeli na pasivi dokončno znane obveznosti, bi imeli težavo, ker nimamo temu primerne sestave aktive, saj bi morala ta imeti večji delež dolžniških naložb. Torej vam gre ta počasnost pri reševanju denacionalizacijskih postopkov na neki način celo na roko? V bistvu da. Ampak mislim, da bo premoženja v vsakem primeru dovolj. Ali tudi vi nadaljujete odkup lastnih obveznic in si s tem zmanjšujete obveznosti? V tem trenutku to stoji. Prejšnje vodstvo je del premoženja dodelilo v upravljanje zunanjemu upravljavcu. Boste to ohranili? To se končuje. Izkušnja namreč ni najboljša. Zakaj? Verjetno zato, ker se je vanjo šlo v času, ko je bil balon najbolj napihnjen, in se je nato to dogajalo skozi obdobje krize. Hkrati pa je nosila tudi svoje stroške upravljanja, s katerimi bi lahko tudi mi zagotovili ekipo, ki bi se s tem ukvarjala. Kakšen je rezultat tega upravljanja, še ne morem povedati, ker se pogodba še ni iztekla. Ste tudi predsednik nadzornega sveta Petrola, zato me zanima, zakaj ste že v začetku junija sprejeli odstop nekdanjega predsednika uprave Petrola Marka Kryžanowskega, če bo nova uprava vajeti družbe prevzela šele konec avgusta? Ne nazadnje zdaj družbo vodita človeka iz prejšnje uprave. Gre za premislek o tem, da se naredi zvezen prehod vodenja Petrola s stare na novo upravo. Nič posebnega. Ampak v času finančne in gospodarske krize ste vodenje tako velikega sistema, kot je Petrol, za tri mesece prepustili neki prehodni upravi. Funkciji uprave ta trenutek opravljata osebi, ki pokrivata področji, ki sta v tem trenutku za Petrol najpomembnejši, to so finance in energetika. Tako da gre za zveznost prehoda. Toda zakaj niste mogli tega vodenja do nastopa nove uprave prepustili prejšnjemu vodstvu? To je odločitev nadzornega sveta. Imeli smo tudi občutek, da so razmere v Petrolu precej negotove, in zdelo se nam je, da bomo s tem dosegli stabilizacijo ne le poslovanja, ampak tudi odnosov v družbi. Kaj pa pričakujete od nove uprave pod vodstovm Aleksandra Svetelška? Predvsem, da bo uprava delovala enotno in z veliko stopnjo osebne integritete. Le ljudje z osebno integriteto lahko učinkovito vodijo tak sistem. Zdi se mi, da je bila največja pomanjkljivost dosedanje uprave Petrola nehomogenost. Mislim, da bo to zdaj mogoče preseči, saj se je nadzorni svet zato tudi odločil za mandatarski način izbire uprave. Med vrsticami je bilo večkrat razbrati, da lastniki Petrola niste bili zadovoljni z nekaterimi poslovnimi potezami prejšnje uprave, zlasti z nakupom tretjine Istrabenza. Mnogi so zato pričakovali izredno revizijo družbe. Zakaj se niste odločili zanjo? Nadzorni svet meni, da bi ti postopki lahko vzeli zelo veliko časa in energije. Prišla bo nova uprava in pogledala preteklo poslovanje. Nadzorni svet Petrola je pred časom sklenil, da Petrol ne bo sodeloval pri dokapitalizaciji Istrabenza. Zakaj in ali vodstvo koprske družbe zdaj upravičeno pričakuje, da bi se to vendarle lahko zgodilo? Zadeve Petrol-Istrabenz ne bi želel komentirati, ker so pogajanja med lastniki Istrabenza in bankami upnicami zdaj zelo intenzivna in ne bi želel s kakršno koli izjavo kaj prejudicirati ali narediti celo škodo. Mislite na pogajanja o prostovoljni prisilni poravnavi Istrabenza? Da. Mislim, da bi ti pogovori lahko bili končani kmalu po dopustih. Je potem Petrol že dobil kakšen odgovor glede nakupa 49 odstotkov Istrabenza Instalaciji Tudi to je vprašanje, ki sodi v sveženj teh pogajanj. Ob imenovanju novega vodstva Petrola je gospodarski minister Matej Lahovnik zahteval, da se plače članov uprave uskladijo z vladnimi priporočili. Nadzorni svet je takrat menil, da Petrol ni v večinski državni lasti, zato zanj to ne velja, čeprav ste priporočila potem le upoštevali. Vendar država ima glede na sestavo nadzornega sveta večinski vpliv na podjetje. Se vam ne zdi, da bi bilo v vseh takih primerih vladna priporočila smiselno upoštevati? To smo tudi naredili. Dejstvo je, da Petrol ni v večinski lasti države, niti neposredno niti posredno. Vendar prav zaradi tega vpliva državnih lastnikov, zlasti pa upoštevaje okoliščine gospodarskih razmer v tem trenutku, smo se z novo upravo dogovorili, da bomo tem priporočilom, tudi ko gre za Petrol, sledili. Ali boste temu sledili tudi v drugih podobnih primerih, denimo Novi Ljubljanski banki? Mislim, da se temu večinoma sledi. Jaz seveda lahko govorim le v imenu Petrola, ker sem tam član nadzornega sveta. Kako bodo konkretno ravnali v NLB ali kje drugje, težko napovem. No, ampak Sod je solastnik? To že, ampak z upravo pogodbe sklepajo nadzorni sveti ... ... kamor člane predlaga tudi Sod ... To je res. Nadzorni svet Intereurope je na podlagi posebne revizije napovedal postopke kazenske in odškodninske odgovornosti prejšnje uprave. Jih bo Sod kot solastnik podprl? Na Sodu z ugotovitvami te posebne revizije še nismo seznanjeni. Kolikor vem, je za začetek jeseni predvidena posebna skupščina Intereurope, na kateri bodo te ugotovitve predstavljene. Ko se bomo z njimi seznanili, se bomo lahko nanje tudi odzvali. Kako pa gledate na to, da nekdanji predsednik uprave Andrej Lovšin še pol leta prejema 10.000 evrov nadomestila zaradi konkurenčne klavzule? To morate vprašati nadzornike družbe, ki so z njim ob odhodu iz družbe sklenili ta dogovor. Lahko da so upoštevali konkurenčno klavzulo ali pa je bila ta celo že predvidena v pogodbi; jaz s tem nisem seznanjen, zato teh pogodbenih razmerij ne morem komentirati. Ampak tudi nadzorniki nosijo neko odgovornost. Boste torej kot solastniki zahtevali pojasnila? Upam, da so dobro pretehtali razloge za in proti. Pojasnila bomo zahtevali, ko bo čas zato. Glede kadrovanja sedanje vlade, skupaj s kadrovskimi potezami Kada in Soda, je bilo v zadnjih mesecih slišati precej pripomb, javno pa smo lahko spremljali kar nekaj zapletov. Med drugim je spor nastal tudi v Luki Koper, v kateri je bil po zamenjavi prejšnjega vodstva na njegovo mesto imenovan Gregor Veselko, kar je bilo za marsikoga sporno, tudi za prometnega ministra Patrika Vlačiča. Kakšno je vaše stališče? Mislim, da je bila zamenjava pravilna. Gregor Veselko se mr-zdi, ne glede na pomisleke nekaterih, kompetentna oseba za vodenje uprave, vendar o njem ne bi sodil prej, dokler se ne bo izkazal z rezultati. Z imenovanjem vodstva se je zapletlo tudi v Hitu, v katerem je zaradi izvolitve Draga Podobnika na čelo te igralnice odstopil prvi nadzornik Hita, pojavljali pa so se celo očitki o pritiskih lokalnih socialnih demokratov na nadzornike. Kako je Sod kot petinski lastnik igralnice zadovoljen s to izbiro? Podobno kot Gregorja Veselka tudi Draga Podobnika ne poznam - s prvim sem se celo imel priložnost srečati, z drugim ne. Gospodom je treba dati čas, da se izkažejo. Mogoče za Hit res ni dobro, da se je postopek tako dolgo vlekel in da je bil prepleten z zgodbami, ki tam nimajo kaj iskati. Postopek izbire novega predsednika uprave se po odhodu prejšnjega vleče tudi v Zavarovalnici Triglav. Se vam kot drugemu največjemu lastniku Triglava zdi primerno, daje zavarovalnica med finančno krizo toliko časa brez rednega vodstva? Vodstvo Zavarovalnice Triglav je redno, ni le prvega moža, medtem ko so vsi drugi člani še iz prejšnje sestave. Tudi tukaj ni dobro, da se zadeve vlečejo. Po drugi strani pa: če obstajajo kakršni koli dvomi o kandidatih, je bolje, da se rešijo pred imenovanjem, kakor da se to potem ne vleče po izbiri predsednika uprave. Mislim, da poslovanje Triglava, zato ker ima uprava enega člana manj, ni okrnjeno. Si boste letos sploh lahko privoščili kaj dopusta? Da. Na dopust odhajam prihodnji teden in bom zelo blizu. Da boste lahko po potrebi pritekli nazaj v službo? Če bo treba, da. k V Le ljudje z osebno ## integriteto lahko učinkovito vodijo tak sistem [Petrol]. Zdi se mi, da je bila največja pomanjkljivost dosedanje uprave Petrola ne- ££ homogenost. W % Predstavljal sem si, f / da bo težko, da bo toliko problemov,// pa prav gotovo ne. % > Mislim, da poslo-# vanje Triglava, zato ker ima uprava enega člana manj, ni okrnjeno.

Medij: Delo - Sobotna priloga
Avtorji: Grgič Maja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga
Datum: 08. 08. 2009
Stran: 6