največja slovenska banka, ima razvejeno mrežo poslovalnic po vsej Sloveniji z vsemi klasičnimi pa tudi sodobnimi bančnimi storitvami, svojo ponudbo pa dopolnjuje s storitvami podjetij na področju lizinga, faktoringa in upravljanja investicijskih skladov. Spogledujejo se tudi s trgi zunaj Slovenije. Prvič sva se srečala, ko ste vodili Raiffeisen Krekovo banko, ki se uvršča med manjše banke s tujim lastništvom. Abanka Vipa je slovenska komercialna banka, ima torej slovenske lastnike in je po obsegu tržnega deleža skoraj trikrat večja od zdajšnje Raiffeisen banke. Kako ocenjujete osebni prehod in kaj vam pomeni delo v Abanki Vipi? Če je bila Krekova banka manjša banka z manj kot 3-odstotnim tržnim deležem, je bilo to zanimivo, a tudi relativno preprosto delo. Seveda je bilo to zame, ki sem prišel z nadzorne funkcije v Banki Slovenije poseben izziv, po drugi strani pa je bilo delo laže obvladljivo. Tam sem se naučil komercialnega bančništva in kako obvladovati banko. Posebna in zelo dobra izkušnja je bilo tudi delo v mednarodnem holdingu, kakršen je bil Raiffeisen, pridobil sem si veliko novih znanj, videl, kako delujejo holdingi, kako oblikujejo svoje politike, tudi poslovne, kako se dnevno odločajo, spoznal sem možnost pridobivanja pravih informacij z vsega sveta. Vse skupaj je pripomoglo k temu, da mi v Abanki Vipi nato ni bilo težko začeti, zdaj pa je delo tukaj najbolj prijetno od vsega, kar sem opravljal do sedaj. Ta banka je bistveno večja, ima 8-odstotni tržni delež, kar pomeni, da je pomemben igralec na bančnem trgu in da je velika. Ob tem je banka velikih podjetij in banka poslovanja s tujino. Abanka ima namreč tretjino zunanjih virov, to je iz zadolževanja pri tujih bankah, kar pomeni, da je tudi ta komponenta zelo izrazita. Zame je to velik izziv, zelo zanimivo delo, kar pa se tiče sodelavcev in sodelavk, moram reči, da sem izredno zadovoljen. Ekipa je resnično izoblikovana, je dinamična in tudi zelo kompetentna. Redkokdaj doslej se mi je zgodilo, da dam lahko obe roki v ogenj za vodstveni tim, kakršen je v Abanki. Delnice vaše banke so nedavno začele kotirati na trgu vrednostnih papirjev. Zakaj ste se odločili za to? To se nam je zdelo pomembno tudi zaradi prepoznavnosti banke, kar je bistvenega pomena. Zanimanje za Abanko je bilo doslej nekoliko odmaknjeno. NLB in NKBM ljudje poznajo. Za prebivalstvo pa je zanimivo dejstvo, da obstaja tudi banka, ki je tudi v slovenski lasti in je tretja največja ter pokriva ciljni tržni delež, navzoča pa je po celi Sloveniji. Abanka ima 42 poslovalnic in pokriva vsa regijska središča, dejansko smo vseslovenska banka. Nekdo, ki ima 8-odstotni tržni delež, lahko preživi na vsakem trgu, še posebej če je štet kot domača ustanova. Zakaj Abanka ni tako prepoznavna med prebivalstvom? Abanka je bila v preteklosti bolj banka slovenskega podjetništva, kar izvira še iz časov, ko je bila sestavni del Jugobanke. Ta je obvladovala predvsem podjetja in bila v tistem času prva usposobljena za poslovanje s tujino. V tujini je bila tudi bistveno bolj prepoznavna kot Ljubljanska banka. Posledično seje nato Abanka bolj razvijala kot banka podjetništva. Ko je v banko prišla naša ekipa, smo zaznali, da bi banka pravzaprav morala postati tudi banka majhnega in srednjega podjetništva ter banka slovenskega prebivalstva. To so tiste tržne niše, na katerih zdaj gradimo. Ohranjamo sicer pozicijo banke podjetništva in tukaj smo v veliko postavkah druga največja banka po velikosti, vendar želimo tudi na področju poslovanja s prebivalstvom narediti odločnejše korake, poskušamo narediti več zanje in banko na tem področju tudi prepoznavnejšo. Ko nam bo to uspelo, bo Abanka tudi banka slovenskega prebivalstva. Na področju delovanja s prebivalstvom je zdaj naš tržni delež od 6 do 7 odstotkov, na področju sodelovanja z gospodarstvom pa je naš tržni delež 10- do 12-odstoten, kar pomeni, da je na segmentu sodelovanja s podjetji naša banka izjemno prepoznavna. Kako daleč je združevanje Abanke z Gorenjsko banko in kaj je vaše vodilo pri tem? Združena banka bi bila nedvomno velika pridobitev. To kažejo podatki o moči obeh bank, ki bi bili združeni bistveno močnejši, skupno bi pokrivali približno 12-odstotni tržni delež, skupno bi imeli nekaj več kot 20 odstotkov celotnega bančnega kapitala v državi. Tudi glede na ustvarjeni dobiček v letu 2007 bi to pomenilo več kot 20 odstotkov slovenskega bančnega dobička. Če pa pogledamo stroške, sta po podatkih iz leta 2007 obe banki prva in druga najučinkovitejša banka v državi. Torej imata najnižje stroške. Združitev se mi zdi torej zelo primerna, navedeni podatki pa kar kličejo po tem, da bi imeli banko, ki ima možnosti, da osvoji 20-odstotni tržni delež in bi bila torej druga banka v slovenskem prostoru, takoj za NLB in pred NKBM. To bi stanje na področju slovenskega bančnega trga seveda precej spremenilo. S tem bi tudi slovenski bančni sistem postal bolj uravnotežen. Res pa je, da bi bila tako združena banka absolutno pred izzivom, da prestopi meje Slovenije in bi morala iti tudi v širšo regijo, na primer na trge držav nekdanje Jugoslavije, kar je pravzaprav tudi sestavni del strategije Abanke kot takšne. V Gorenjski banki je prišlo do zamenjave v vodstvu. Kaj o tem meni nova uprava in kaj lastniki? Ambicije obeh uprav so identične. Obe upravi podpirata združitev. Seveda pa je to stvar lastnikov, delničarjev obeh bank. Za združitev je namreč potrebna tričetrtinska podpora lastnikov ene in druge banke. Lastniki so tisti, ki bodo morali dati končni odgovor, od njihove odločitve je odvisno, ali bo do združitve prišlo ali ne. Vedeti pa moramo, da se zdaj, v fazi finančne krize, vsi ukvarjamo predvsem z obvladovanjem njenih posledic. ► • Pri tem so nekateri bolj uspešni, drugi manj, odvisno od tega, kdaj je kdo krizo zaznal in kako hitro je ukrepal. Omenili ste finančno krizo. Kako globoka je in kako jo občutite v vaši banki? Vsaka kriza je preveč globoka. Bistveno pri tem pa je, kako hitro in s kakšnimi ukrepi se nekdo nanjo odzove. V naši banki smo že v začetku lanskega poletja, konec junija, v začetku julija 2007, zaznali, da prihaja finančna kriza, in smo se nanjo že lani tudi pripravili ter se začeli odzivati. Takrat smo svojim najpomembnejšim komitentom povedali, da prihaja do finančne krize. To smo povedali tudi javnosti, res pa je, da smo bili pri tem precej osamljeni oziroma med bankami praktično edini, ki smo o tem v Sloveniji javno govorili. Realno gospodarstvo je takrat namreč zelo malo zaznavalo, da je kriza tu. Mi sami pa smo ukrepali tako, da smo že lani poleti pripravili ukrepe za povečanje likvidnostne rezerve. To pomeni, da smo likvidnostno rezervo praktično podvojili. Že od lanske jeseni je tako naša likvidnost izredno visoka, 100-odstotno večja varnost na tem segmentu, kot je bila v preteklosti. Začeli smo tudi priprave na dokapitalizacijo banke. Preprosto smo ugotovili, da je za banko najvarneje, da ima večji kapital, večjo kapitalsko ustreznost, zato smo dokapitalizacijo izvedli že v začetku letošnjega leta, čeprav je bila prvotno načrtovana za kasnejši čas. Omejili smo tudi kreditno aktivnost. To pomeni, da lani na področju zelo intenzivne posojilne aktivnosti niste sledili drugim bankam v državi? V prvi polovici leta 2007 smo rasli celo nekoliko bolj od povprečja, v drugi polovici leta pa se je naša aktivnost umirila in na koncu je bila rast manjša od povprečne rasti slovenskega bančnega sistema. To je bila jasna posledica tega, da smo omejili svoje kreditne aktivnosti, da smo ustavili limite na nižjih nivojih. Tudi v postopku dokapitalizacije banke izpostavljenosti svojih komitentov nismo povečevali, ampak smo jih ohranili na nižjih nivojih, zahtevali smo tudi trdnejše presoje bonitet posameznih komitentov, večje aktivne obresti in boljša zavarovanja. Vse skupaj se je nato odrazilo v tem, da smo celo izboljšali svoj kreditni portfelj, povečali smo obrestno maržo, po drugi strani pa smo zaostali za rastjo za slovenskim bančnim sistemom v drugi polovici leta. Se vam letos ti ukrepi obrestujejo? Seveda se nam obrestujejo. Ob tem, da smo naredili vse to, smo, zavedajoč se situacije, za letošnje leto načrtovali nižjo rast. Prej so bile te rasti vedno načrtovane na 20 odstotkov ali več, za leto 2008 pa smo načrtovali samo 7odstotno rast. V okviru te rasti smo pridobili vsa ustrezna sredstva tudi od naših tujih kreditodajalk, to je bank v tujini. Ker smo bili na krizo bolje pripravljeni, ker smo hitreje ukrepali, smo te vire pridobivali hitreje kot druge slovenske banke. Kot prva slovenska banka smo se predstavili v Aziji, posledica tega je bil sindicirani kredit z azijskimi bankami. Potem smo naredili sindicirani kredit v Evropi nekaj mesecev prej kot običajno, s čimer smo stvari prehiteli, in tudi zadolžnico smo na teh trgih izdali prej kot druge banke. Pridobili smo torej sredstva, po drugi strani pa je bilo zelo korektno do naših komitentov, da smo jim povedali, kaj se dogaja: da se bomo soočali s krizo na ta način, da bo naša rast nižja, apelirali smo nanje, naj, vsaj kar se tiče naše banke, razumejo, da bodo pri nas dobili kredite v okviru naše rasti. Pravzaprav smo jih seznanili, kaj se dogaja v svetu, in tisti, ki so prisluhnili in načrtovali manjše rasti v svojih obsegih, so ravnali prav. Tisti pa, ki so kljub vsemu zaupali drugim bankam in so rasli hitreje, kot jih je bilo nato mogoče spremljati, nam niso očitali, da smo bili nekorektni. Nekako so cenili naše sporočilo o tem, kaj se dogaja. Posebej zdaj, ko je kriza zares poglobljena in ko prehaja iz finančnega v realni sektor. Zadovoljen sem, da se nam obrestuje naša hitra odzivnost in pravzaprav hitro ukrepanje. Lahko rečem, da smo imeli leta 2007 kar srečno roko pri vseh ukrepih, ki so nas pripeljali do odzivnosti na to krizo. Glede na preteklost je Abanka zdaj kapitalsko zelo močna. Kaj pa se dogaja letos? Letos smo z aktivnostmi nadaljevali; vse poteka skladno z napovedanimi rastmi, rast v prvem devetmesečju je bila 8-odstotna, torej smo nekoliko presegli načrtovano 7 -odstotno rast. Devetmesečje smo končali s 3,7 milijarde evrov bilančne vsote, dobiček banke pa je bil na ravni 28 milijonov evrov, kar je glede na isto obdobje lani sicer slabši rezultat, po drugi strani pa je še vedno v okviru tega, kar smo predvideli. Za zdaj smo z rezultati poslovanja še v okviru pričakovanj, res pa je, da je glede na dogodke na trgih tudi rezultat bolj vprašljiv kot pred tem-Situacija na svetovnih bančnih oz. finančnih trgih se je po razglasitvi povsem nepričakovanega bankrota ene največjih svetovnih bank Lehman Brothers 1 5. septembra letos zelo spremenila. Tako zelo slabe situacije v septembru in oktobra, kot se je dejansko zgodila, nismo pričakovali, tega nismo mogli niti načrtovati. Z vsemi ukrepi, ki smo jih že prej sprejeli in izvedli, pa so se nam ti pozitivno obrestovali tudi v tem času, tako da pričakujemo, da v letošnjem letu ne bomo bistveno zaostali za načrtovano realizacijo poslovanja in rezultatov. Slovenska vlada je že pred časom sprejela odločitve v zvezi z delovanjem na bančnem trgu. Menite, da so bili ti ukrepi pravilni? Tako kot smo v začetku 90. let v Sloveniji resnično modro ravnali, če gledam z današnjega vidika, in vodili gospodarstvo skozi odlično izpeljano sanacijo bančnega sistema, so bili državni ukrepi za omejitev posledic krize tudi sedaj pravilni in mislim, da bomo tako kot v 90. letih enako uspešni tudi v času zdajšnje gospodarske krize. To je obdobje, ko se lahko svet odzove pravilno in ko iz krize prideš močnejši, kot zmagovalec, ali pa kot poraženec. Se pravi, da ukrepe, ki jih je sprejela vlada, ocenjujete pozitivno? Absolutno. Ali sprejeti ukrepi na državni ravni zadostujejo ali bi bilo treba sprejeti še kaj? Prvi ukrep je bil razširitev jamstva na depozite na 100 odstotkov, kar je bil najpomembnejši ukrep v tistem času. Zelo pomemben je bil tudi skupni nastop finančnega ministra in guvernerja osrednje banke. Zagotovo je to pomembno vplivalo na to, da so se razmere na bančnem trgu umirile oziroma da seje zaupanje širše javnosti, varčevalcev, slovenskim bankam povrnilo in da je odpadla bojazen, kaj se bo zgodilo s hranilnimi vlogami. To je bil izjemno pomemben trenutek. V nasprotnem primeru bi se seveda lahko zgodilo, da bi prišlo do dvigovanja hranilnih vlog iz bank in njihovega odliva v banke v tujini, kjer so takšne ukrepe že sprejeli. Pomembni in potrebni so bili tudi naslednji ukrepi, saj ti edini zagotavljajo konkurenčnost slovenskega bančnega sistema, ker so seveda podobni sprejetim ukrepom v tujini. Gre za poroštva države za dodatno zadolževanje bank v tujini. Preprosto, če bodo države jamčile za zadolževanje bank, bo morala to storiti tudi Slovenija, ker v nasprotnem primeru nismo v konkurenčno enakih pogojih; to bi pomenilo, da bi se slovenske banke zelo težko zadolževale v tujini ali pa recimo pod zelo, zelo različnimi pogoji. Enako pomemben je ukrep neposrednega kreditiranja, kolikor bi do krize prišlo. In tudi drugi ukrepi, ki jih je država v sodelovanju z osrednjo banko že pripravila in so bili v kompleksnosti prve zakonodaje že sprejeti v parlamentu, so namenjeni temu, da se stvari na finančnih trgih umirijo, da tudi banke vplivajo na umiritev krize v realnem sektorju. Je pa res, da se kljub sprejetim ukrepom tako naše kot drugih držav še ni vrnilo zaupanje v medbančno sodelovanje. Ne glede na to, da je ta čas slovenski bančni sistem, v večji meri pa tudi evropski bančni sistem dovolj likvidnostno krepak, to nezaupanje ne omogoča, da bi si banke med seboj posojale denar. Tako je po naših informacijah praktično nemogoče pričakovati, da bi tudi glede na te ukrepe katera od tujih bank kar koli posodila kateri od slovenskih bank do konca letošnjega leta. Preprosto, vse banke ohranjajo svojo visoko likvidnost in jo plasirajo med svoje domicilne prvovrstne komitente. Tukaj si lahko postavimo vprašanje, ali gre resnično samo za odločitve uprav ali so te odločitve celo koordinirane. Dejstvo je, da se v kriznih razmerah vsi obnašamo nekako bolj protekcionistično in bi raje vzeli bolj pod zaščito svoje lastno gospodarstvo. Verjetno se to dogaja tudi zdaj. Zato menimo, da bi bil potreben še naslednji ukrep, to pa je neposredna zadolžitev države in skozi to plasma dodatnih sredstev v bančni prostor in seveda skozi banke v gospodarstvo, da bi to znova zaživelo oziroma da bi se vanj prenesla likvidnost, ki je ta čas očitno primanjkuje. Verjetno bi morala država to kmalu narediti. Ali se nemara kaj takega že pripravlja? Prepričan sem, da o tem razmišljajo tako v osrednji banki kot tudi na ministrstvu za finance, in menim, da so prav to ključni razmisleki ali ključni dogovori med odhajajočo in novo vlado. V zadnjem času smo priče raznim akcijam o povečanih obrestnih merah za depozite, in to predvsem pri bankah, ki so v tuji lasti. Kako to komentirate? Depoziti prebivalstva ali depoziti gospodarstva, kar so t. i. primarni bančni viri, se povečujejo v celotnem slovenskem bančnem prostoru. Delno se seli denar iz naložb v vrednostne papirje in sklade v bolj varne bančne depozite, po drugi strani poskušajo nekateri s pridobitvijo dodatnih tovrstnih virov nekako nadomestiti zadolžitve v tujini. Pri tem predvsem tuje banke različno ravnajo, ker nekatere kljub vsemu nekako kreditirajo svoje banke tudi v Sloveniji, nekatere pa so to financiranje že zelo, zelo omejile. V nekaterih primerih po naših zaznavah na trgu do tega niti ne prihaja več, vsaj nekatere nerazumno visoke obresti na vloge kažejo na to. Hranilne vloge, depoziti, se povečujejo, torej finančne krize na tem področju ni zaznati. Vloge prebivalstva se kot odgovor na finančno krizo v najvišji meri povečujejo. Depoziti se povečujejo. V kriznem obdobju po propadu banke Lehman Brothers in pred zagotovitvijo 100-odstotnega jamstva je prihajalo tudi do dnevnih odlivov in nekaterih anomalij, ko so posamezniki delili svoje hranilne vloge na zneske, ki so bili zajamčeni, vendar se je to potem umirilo. No, kot zanimivost naj omenim, da je nekdo od naših večjih komitentov na področju hranilnih vlog dvignil celotno vlogo (nekaj stotisoč evrov) in jo v celoti, v gotovini, odnesel v sef, ki ga je najel v naši banki, kar seveda kaže, da je bilo bolj omajano zaupanje v sistem kot pa zaupanje v našo banko. Ste zaznali tudi odlive v tujino? Ne, tega ni bilo zaznati. Mislim pa, da posamezniki denar iz tujih bank že vračajo v Slovenijo. Ocenjujem tudi, da se bo kot posledica nove zgradbe v finančnem sistemu sveta in zaradi ureditve nadzora raznih finančnih oaz pojavila verjetno selitev virov iz tujine nazaj v Slovenijo, to je v domicil. Pričakujemo, da se bo s tem celo povečalo stanje primarnih virov. Kaj pa gospodarstvo, odpovedujete posojila? Ne. To je tisto, kar je bilo za nas najbolj pomembno in na kar smo po eni strani tudi ponosni. Mi smo krizo zaznali takrat, ko je do nje prišlo, in smo se nanjo pripravili. Vedeli smo, da ne bo minila kar čez noč, da se lahko tudi poglablja, in poskrbeli, da so bili naši partnerji z našimi pozicijami seznanjeni in so bila zagotovljena sredstva za nemoteno preskrbo v zagotovljenih okvirih. AH ste sklepali tudi posle pri t. i. menedžerskih odkupih podjetij ali posle kakšne druge vrste, pri katerih so posamezniki posojila zavarovali z vrednostnimi papirji? Naša banka ni bila preveč aktivna pri kreditiranju t. i. menedžerskih odkupov podjetij. Nikoli za zavarovanje posojil nismo sprejemali vrednostnih papirjev v smislu, da kot temeljni kriterij odobritve posojila upoštevamo vrednostne papirje, ki naj bi jih nekdo s posojilom šele pridobil. Tega nismo šteli kot dobro zavarovanje, ampak je šlo vedno za druge oblike zavarovanj. To pomeni, daje bila tu vedno še rezerva za dodatna zavarovanja, in moram reči, da ta čas nimamo večjih težav ali pa da bi morali naše komitente pozivati v večjem obsegu, naj predložijo preostalo premoženje za dozavarovanje posojila. Tudi pri prebivalstvu ne? Tudi pri prebivalstvu je tega izrazito malo. Razlog je, da na tem segmentu nismo imeli zelo aktivne in agresivne ponudbe. Preprosto, na področju prebivalstva, čeprav smo zaznali, da bi pri tem morali narediti več, da bi morali povečati tržne deleže, zavestno nismo šli v agresivno kreditiranje, vezano na švicarski frank, pri čemer smo poskušali ljudem pojasniti, v kakšno tveganje se spuščajo, kolikor bi se odločili za to. Mi smo glede na konkurenco dali izredno malo kreditov v švicarskih frankih; s tem smo tudi malo počasneje rasli, pa vendarle, tisti, ki so pri nas dobili taka posojila, so bili poučeni, kaj se jim lahko zgodi. Prav tako je bilo z vrednostnimi papirji, saj nismo imeli akcije, ki bi bila namenjena pravzaprav samo kreditiranju nakupov vrednostnih papirjev. Ker tega ni bilo, praktično ni bilo niti kreditov, ki bi bili zavarovani samo z vrednostnimi papirji, zato tudi tukaj nimamo težav s komitenti. Kaj pričakujete v letu 2009? Pripravljeni smo na to, da bo leto 2009 še vedno leto zelo, zelo omejene rasti in negotovih trgov. Ne nazadnje vse analize, ki jih dobivamo v tem času, kar tekmujejo, katera bo bolj pesimistična, hkrati pa vse kaže na veliko recesijo. Načrtujemo, da bo banka rasla v obsegu, ki bo v okviru stopnje inflacije, pripravljeni pa smo seveda tudi na druge scenarije, kolikor bi se kriza zaostrovala in bi prišlo do tega, da bi bila zadolžitvena sredstva omejena ali pa da do njih niti ne bi prišli. Seveda se trudimo, da do rezervnih scenarijev ne bi prišlo, pa vendarle mora biti banka pripravljena tudi na to. Zelo generalno gledano pa mislim, da bo z omejeno rastjo in z veliko angažiranostjo, tudi z zdravimi odločitvami Banke Slovenije in slovenske vlade slovensko gospodarstvo-varno prešlo leto ali obdobje širše gospodarske krize, ki je pred nami, in predvsem, da bomo pripravljeni na to, da bomo ob koncu krize v polni meri razpeli jadra in ujeli veter takrat, ko bo pravi čas za to. ID (Intervjuje v celoti objavljen na spletni strani www. demokracija.si) Naša banka ni bila preveč aktivna pri kreditiranju t. i. menedžerskih odkupov podjetij.

Medij: Demokracija
Avtorji: Kocjan Vida
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Intervju
Datum: 27. 11. 2008
Stran: 39

Vsebina

Vida Kocjan, foto: Gregor Pohleven Petinštiridesetletni mag. Aleš Žajdela je po končani bežigrajski gimnaziji v Ljubljani nadaljeval študij na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je pridobil tudi naziv magistra pravnih znanosti. Za predsednika uprave Abanke Vipe, d. d., je bil imenovan septembra 2005. Pred tem je bil slabih sedem let zaposlen v Raiffeisen Krekovi banki, najprej kot član, nato kot dolgoletni predsednik uprave. Še pred tem je bil zaposlen v Narodni banki Slovenije in kasneje Banki Slovenije. Na Višjem sodišču v Ljubljani je opravil pravosodni izpit. Abanka, kije ta čas tretja