približno 81 tisoč lastnikom razdelila za dobrih 35 milijonov evrov dividend, zaradi sprostitve določenih rezervacij in umika nekaterih tožb pa bi lahko v letošnjem letu beležila celo 200 milijonov evrov dobička. Skrivnost uspeha Krke, ki namerava tudi v naslednjih letih ostati samostojno podjetje, torej ne v lasti tuje farmacevtske družbe, pa je, da več kot 15 odstotkov vseh prihodkov namenja za investicije, od tega blizu desetino prometa za raziskave in razvoj. Se pa novomeško podjetje, tako kot druge farmacevtske družbe, zaradi suše v zdravstvenih blagajnah sooča z erozijo prodajnih cen svojih zdravil. Upada tudi kupna moč prebivalstva, zato se slabše prodajajo izdelki za samozdravljenje, ki so glavna komponenta prodaje v vzhodnoevropskih državah, te so pomembna Krkina prodajna regija. Vse to skuša Krka nadomestiti z večjimi prodanimi količinami, še bolj pa z novimi zdravili. Tako skoraj polovico prihodkov ustvarijo z zdravili, ki so na trgu pet let ali manj, ter jim prinašajo tudi najvišje marže oziroma zaslužke. Za kaj takega pa je treba veliko vlagati v raziskave in razvoj. Uspeh brez menedžerskega prevzema Pomembno je tudi dejstvo, da je podjetje relativno malo zadolženo in da pred leti v njem ni bilo menedžerskega prevzema. Deloma zaradi tega, ker je s trenutno vrednostjo podjetja (tržno kapitalizacijo) 2,6 milijarde evrov podjetje (pre)velik zalogaj za sicer njihove dobro plačane menedžerje, po drugi strani pa zaradi tega, ker so se v vodstvu podjetja - to je v četrtinski lasti državnih Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe, 45 odstotkov imajo fizične osebe - odločili, da pri njih menedžerskega prevzema pač ne bo. Jože Colarič, od leta 2005 predsednik Krkine uprave, pravi, da imajo več kot dovolj dela z osnovno dejavnostjo, to je s proizvodnjo, trženjem in prodajo svojih izdelkov, kakor da bi se ukvarjali s prevzemom lastnega podjetja. In dejansko tuji analitiki govorijo o tem, da so poslovne bilance Krke kot ene redkih od slovenskih borznih podjetij urejene ter da iz njih točno vedo, s čim se podjetje ukvarja in kakšne poslovne rezultate je mogoče pričakovati. Je pa Krka tudi socialno odgovorno podjetje. Saj poleg številnih, a ne pretiranih donacij (lokalnemu) športu in kulturi, s srečanjem in celo denarnim izplačilom razveseljujejo tudi svoje nekdanje zaposlene. Prav tako vztrajajo v turistični dejavnosti, vendar ne zaradi donosnosti poslovanja, ki ni pretirano visoka v tej dejavnosti, ampak ker v njej zaposlujejo nekaj sto ljudi lokalnega, sicer težje zaposljivega kadra. V Krki sicer nasploh veliko vlagajo: v različne oblike dodatnega izobraževanja, v svoje zaposlene, prav tako mimo države sprejemajo odločitve o povišanjih njihovih plač, ki so v slovenskem okolju daleč nad povprečjem, z obveznim dvakratnim poračunom dobička za zaposlene ter božičnico. Tudi zaradi dobro nagrajenih zaposlenih je Krka nadpovprečno uspešno podjetje, saj niti niso vse farmacevtske družbe v naši soseščini tako uspešne, kot je Krka. Država razvoja Krke vsaj ovira ne Za korektno obveščanje investitorske javnosti je podjetje zadnji dve leti prejelo nagrado Ljubljanske borze, imenovano Borzni portal, kot podjetje, ki je najboljše obveščalo javnost o svojem poslovanju. Tudi delnica Krke je ena tistih, ki je v zadnjih dveh kriznih letih med vsemi izgubila morda še najmanj vrednosti, saj trenutno kotira na 55 odstotkih svoje rekordne vrednosti. Delnica je posebno priljubljena med malimi vlagatelji, ki v njej na Ljubljanski borzi vidijo eno redkih varnih pribežališč za njihov denar. Je pa tisti, ki je v času lastninjenja za delnico Krke plačal 4000 tolarjev (16,7 evra) lastninskega certifikata, danes lastnik 10 delnic, skupaj vrednih okrog 720 evrov. Neupoštevajoč vsakoletnega prejemka dividende je svoj vložek povečal za 43 -krat. Pričakovati pa je, da bo tudi v prihodnje farmacevtska dejavnost, tudi zaradi staranja prebivalstva, ena najbolj trdnih in tudi donosnih. Kakšna pa je pri takih podjetjih vloga države? Pri Krki je slovenska država prek skladov Kad in Sod posredno tudi četrtinska lastnica ter tako najpomembnejša odločevalka na skupščinah delničarjev, pri postavljanju nadzornikov družbe in posledično vodstva. Treba je poudariti, da je pri Krki, za razliko od prodanega Leka, naša država odigrala pozitivno vlogo. V imenovanja vodstev (Jože Colarič je šele tretji predsednik Krkine uprave) se ni vmešavala, tudi v delo uprave naj se ne bi, vsaj pretirano ne. Prav tako je za Krkino vodstvo značilno, da vsi člani pred imenovanjem v upravo dolga leta že delajo v Krki. Nadzorniki so včasih imenovani tudi politično, a se vsaj zadnja leta niso škodljivo vmešavali v poslovanje podjetja, kakšnih pretiranih koristi od njih pa najbrž tudi ni bilo. Je pa v prihodnje pričakovati odločilnejšo vlogo malih delničarjev, fizičnih oseb, če se bodo ti, skupaj z manjšimi institucionalnimi lastniki, organizirali ter začeli imenovati svoje predstavnike v Krkin nadzorni svet. Zdi se, da je trenutna lastniška sestava Krke kar ustrezna, v njej pa imajo mednarodni investitorji slabo desetino lastništva, ki se bo v prihodnjih letih nedvomno povečevalo, kar bi lahko bila tudi nevarnost za samostojnost podjetja v prihodnje. ■ Jože Colarič, od leta 2005 predsednik Krkine uprave, pravi, da imajo več kot dovolj dela s svojo osnovno dejavnostjo, to je s proizvodnjo, trženjem in prodajo svojih izdelkov, kakor da bi se ukvarjali s prevzemom lastnega podjetja Uspešna naveza JASNA SNEŽIČ Da brez razvoja novih izdelkov in tehnoloških izboljšav ni napredka, je spoznanje, ki za večino evropskih držav ni novo, in vlaganje v raziskave ter razvoj novih tehnologij v minulih letih, desetletjih se je obrestovalo mnogim podjetjem v Evropi, ki kljub recesiji uspevajo ohranjati delovna mesta in ustvarjati dobiček. Krka je nedvomno ena od takšnih. Mogoče tudi zahvaljujoč spoznanju, da preprosto obstajajo raziskave, pri katerih je sodelovanje industrije z inštituti nujno. Čeprav ima Krka poleg svojih raziskovalnih laboratorijev v Novem mestu tudi raziskovalne laboratorije v drugih državah, ima vrsto skupnih raziskovalnih projektov s Kemijskim inštitutom Ljubljana. V zadnjih sedmih letih tesno sodeluje zlasti z njegovim laboratorijem za organsko sintezo in kemijo zdravil. Da je to sodelovanje uspešno, kažejo nacionalne in mednarodne patentne prijave, izpostavi vodja laboratorija dr. Barbara Mohar, poudarjajoč, kako predstavljajo inovacije prestižnih podjetij, inštitutov in držav, v katerih delujejo. "Raziskave in razvoj (R&D) se izvajajo ločeno na inštitutih, univerzah ali podjetjih ali pa preko skupnih raziskovalnih projektov. Kakorkoli, to področje postaja čedalje bolj kompleksno in zahtevno, kar sili industrijo, da skuša pridobiti znanje od drugih industrij ali inštitutov. Vrednost in uporabnost R&D ter inovacij se kaže s pojavljanjem patentov, ki v kemijski industriji bazirajo na izumih in inovacijah novih produktov ter tehnologijah za sintezo in proizvodnjo različnih kemikalij. V tem je pomen organske kemije za kemijsko industrijo, še posebej farmacevtsko, agrokemijsko, kozmetično... Moč našega laboratorija za organsko sintezo in kemijo zdravil je v specializiranosti, temelječi na visoko naprednih metodah organske sinteze in visokih tehnologijah organokovinske kemije, z njimi povezanim razvojem bolj 'zelenih' postopkov ter sinteze kompleksnih molekul v krajšem času. Naše raziskave na tem področju so vodile do kar nekaj mednarodno pomembnih patentov in nekatere izmed naših tehnologij smo uporabili v skupnih projektih s Krko za sintezo farmacevtskih intermediatov in učinkovin." Raziskovalna skupina, v kateri je dejavna dr. Moharjeva, vse od ustanovitve sodeluje tudi z drugimi nacionalnimi in mednarodnimi firmami, rezultat skupnih raziskovalnih projektov pa so patentne prijave, ki med drugim zadevajo nove postopke za sintezo generičnih, dobro prodajanih zdravil. Od leta 2002 je imel laboratorij s Krko kar nekaj raziskovalnih projektov in novomeškemu farmacevtskemu podjetju je, kot dodaja dr. Moharjeva, pomembno prispeval k razvoju nove kemijske sinteze za pripravo antipsihotične učinkovine, ki se uporablja za zdravljenje shizofrenije, akutne manije in podobnih bolezni. "V državah, kjer velja procesni patent, izum omogoča pacientom dostop do generičnega, cenejšega zdravila. Podjetju Krka pa omogoča zgodnejši vstop na te trge. Izum je bil izbran in predstavljen na slovenskem festivalu inovativnosti Hevreka '06 v Cankarjevem domu. Inovatorji izuma smo v lanskem letu prejeli srebrno priznanje Gospodarske zbornice Slovenije. Poleg tega je bila Krka vlagatelj patentnih prijav, ki vključujejo nove učinkovite postopke za sintezo dveh dobro prodajanih zdravil, ki smo jih razvijali v našem laboratoriju preko skupnega sodelovanja. Raziskovalno sodelovanje med našim laboratorijem in Krko na področju kemijske sinteze pa teče še naprej," sklene dr. Barbara Mohar. ■ Industrijska farmacija: Tudi vključitev v pripravo novih študijskih programov zagotavlja konkurenčnost Kako novomeška Krka skrbi za svoj podmladek oziroma priliv kadrov, pisanih na njeno kožo, potrjuje lani sklenjena pogodba med Fakulteto za farmacijo Univerze v Ljubljani in Krko. Gre za pogodbo o sodelovanju pri izvedbi novega študijskega programa industrijska farmacija, katerega del predavanj je v minulem študijskem letu že potekal tudi v Krki v Novem mestu. V tej naši tovarni zdravil se dobro zavedajo, da potrebujejo ob hitro razvijajoči se znanosti in zaostreni konkurenci na mednarodnih tržiščih najboljše strokovnjake. Zanimivo, tudi v pripravi novih študijskih programov vidijo pomemben korak pri zagotavljanju konkurenčnosti. Industrijska farmacija, drugostopenjski magistrski študijski program po bolonjski shemi, je bil pripravljen glede na potrebe iz prakse in oblikovan tako, da omogoča pridobitev znanja, potrebnega za delo v farmacevtski in podobni industriji ter drugih okoljih, kjer zaposleni potrebujejo farmacevtsko znanje. Poleg temeljnih predmetov, ki so obvezni za vse vpisane študente in jim dajejo osnovno farmacevtsko znanje, ponuja program tudi veliko izbirnih predmetov, preko katerih študenti pridobivajo specifično znanje. Študij je praktično usmerjen, saj potekajo laboratorijske vaje tako na fakulteti kot tudi v Krki, seminarji in eksperimentalni del magistrske naloge pa predstavljajo skoraj polovico študijskega programa, (jas)

Medij: Večer - V soboto
Avtorji: Snežič Jasna,Toplak Damijan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 08. 08. 2009
Stran: 8