zaprevzem ciljnega podjetja, imenujemojih parldrišča. Pone-kod so to le poštni nabiralniki, na primer Kolonel, včasih soto borzno-posredniške hiše ali banke, vendar so parkiriščav tem primeru kratkotrainejša. Doslej se je tudi izkazalo, davečina menedžeijev najbolj zaupa malim, večinoma za toustanovljenim podjetjem, saj jih prek povezanih oseb lahkonajbolje nadzorujejo. Ker paje za vse to potreben denar, kiga imaio večinoma le banke, so vsekakor pomembne tudite. V primeru Pivovarnc Laško in Boška Šrota so se z obe-ma povezane osebe (pravne in fizične) poskušale polastititudi Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), vendar jim jezdajšnia vlada z javno objavljeno ponudbo za prodajo dr-žavnega deleža z določenimi omejitvami to preprečila. Zazaokrožitev svojega imperija ali betajnovine, kot se je sli-kovito v novem brezplačniku Ekspres izrazil pisatelj DragoJančar, jim je namreč manjkala le še banka, in to ne kakr-šna koli, pač pa uspešna in velika, po možnosti sanirana zdenarjem davkoplačevalcev. Razumljivo, nekdo pač morafinancirati prevzeme, premostiti začasne likvidnostne te-žave in podobno. Probanka s Kučanovo Romano Pajenkje premajhna, potrebujejo jo tudi za druge svoje projekte.PrekriŽanJ naCrti Načrte jim je prekrižal predsednikvlade Janez Janša, ko ie ob koncu preteklega lela, v času,ko je za svojo vlado v parlamentu iskal zaupnico, slikovitorazkril vse te povezave. Marsikaj od tega se je v javnostiže vedelo, tako zbrano na enem mestu pa ni bilo nikjer.Redki so bili časniki in novinarji, ki so te stvari razkri-vali. Janša je takrat moral to storiti, saj je morala tudi šir-ša slovenska javnost izvedeti, kaj se dogaja. Vedelo se jenamreč, da Šrot, ki je blizu Forumu 21 in Pahorjevi SD,ter drugi betajnovci načrtujejo, da se bo največji del pre-vzemov zgodil prav v času vlade Janeza Janše. S tem so gaželeli onemogočiti, madež naj bi ostal na njem, scenai-ij paje bil skrbno načrtovan že precej pre).OSKOOOVanja Priprave na to so se začele že z lastninskimpreoblikovanjem nekdanjega državnega premoženja, kjerso nastale ogromne 'luknje', ko je premoženje čez noč iz-ginilo. Takratna Služba družbenega knjigovodstva (SDK)je v času i-evizij (preoblikovalo se )e nekaj več kot 1.300podjetij) ugotovila skoraj za milijardo evrov oškodovanj.Za to ni praktično nihče odgovarjal, pravnomočno je bilz zaporno kaznijo obsojen le vodilni v Hitu, pa še tega je Vida Kocjan nato nekdanji predsednik države pomilostil.Posebno poglavje so bili tudi odlivi kapitala(čislega denarja, kot se temu reče) v tujino, natuje bančne račune. SDK je imela pri revidi-ranju le-teh zavezane roke, saj jije zakonodajapreprečevala, dabi lahko pogledala 'čez mejo'.Že takrat se je tudi vedelo, da se bo ta denarprej ali slej vrnil v Slovenijo. Opran seveda.Nadonalm Kot da to vse ne bi bilodovolj, je sledila floskula o nacionalnem in-teresu, ki je nastala v kabinetu nekdanjegapredsednika države in predsednika Foruma21. Pod to krinko so betajnovski mogotci (poJančarju), seveda s pomočjo nekaterih, kotsta Anton Rop in Martin M. Cvikl), naredilidokončni načrt za prevzem pomembnejšegapremoženja v državi. Franjo Tudman je to na-redil javno, ko je dejal, da se mora premože-nje skoncentrirati v rokah 200 hrvaških dru-žin. Slovenski betajnovci pa so to naredili boljprefinjeno, podtalno. Očitno so presodili, daTudmanov način ni najboljši, saj se je pone-srečil, kaznovanih je bilo več oseb, med njimipredsednikovi najožji člani družine. Razlika sSlovenijo je torej očitna. S Dejstvo pa je, da so imeli mogotci, kot so Srotin drugi člani Foruma 21, načrte o prevzemihpodjetij pripravljene precej pred mandatom tevlade. Začetki segajo najmanj v leto 1996. Milan Kučan in Herman Rigelnik na enem odposvetov Foruma 21

Medij: Demokracija
Avtorji: Kocjan Vida
Teme: NKBM - Nova Kreditna banka Maribor
Rubrika / Oddaja: V središču
Datum: 07. 08. 2008
Stran: 7