RA SLOVENIJA 1, 29.01.2011, TEDENSKI AKTUALNI MOZAIK, 17.00
Kultura korporativnega upravljanja v slovenskih podjetjih je skrb vzbujajoča. Poznavalci že dlje časa opozarjajo na to, na nekatere pomanjkljivosti so Slovenijo pred vstopom v elitno gospodarsko organizacijo opozorili tudi predstavniki OECD-ja. V družbah je še vedno preveč politike, delo nadzornikov je še vedno preveč amatersko, sankcij pa ni, čeprav so podjetja v stečaju ali prisilni poravnavi. Kakšno je dejansko stanje na področju nadzora v družbah in kako ga izboljšati v prispevku Simeone Rogelj.
SIMEONA ROGELJ: Seveda se kakovost nadzornih svetov loči po tem v kakšnem lastništvu je družba, pravi dolgoletna nadzornica Mirjana Dimc Perko.
MIRJANA DIMC: PERKO: Podjetja, ki so v pretežni državni lasti, se seveda politika zelo dosti vmešava v samo upravljanje podjetij, ne sicer tako zelo očitno ali pa na prvi pogled, ampak zagotovo poskuša vplivati na odločitve uprav tudi mimo nadzornih svetov. Sem prepričana, da je to dogajalo ali v Novi Ljubljanski banki ali pa še na kakšnih drugih podjetij, kjer je država zelo velik lastnik.
ROGELJ: V mnogih primerih so nadzorni sveti sestavljeni tudi na pobudo ali lobiranje uprav, zato so pretežno prijateljski in premalo kritični, dodaja Dimc Perkova. Ekonomist Bogomir Kovač pa ocenjuje, da so nadzorni sveti nič drugega kot amaterske združbe, da posamezne skupine v upravljanju, tudi nadzorniki zasledujejo predvsem svoje interese, problem pa je tudi v tem, da ni kadrov, ki bi dobro opravljali funkcijo nadzora. Tako se dogajajo primeri kot so Pivovarna Laško, Istrabenz in Vegrad, kjer iz nadzorniških vrst ni nihče odgovarjal, v primeru Vegrada je bil prvi nadzornik na neopravljeno nalogo, …
BOGOMIR KOVAČ: … celo nagrajen, s tem, da dobiva novo managersko funkcijo v ravno tako državnem podjetju. Zopet popolnoma napačno sporočilo.
ROGELJ: Taki managerji ali nadzorniki ne bi več smeli zasedati vodilnih položajev, še dodaja Kovač. Dokazovati odgovornost v odškodninskem smislu je namreč težko, ena od rešitev za boljši nadzor je profesionalizacija nadzorniške funkcije, ob tem pa še boljša plačila, spremembe zakonodaje, umik politike iz odločanja v podjetjih, spoštovanje pravnih in korporativnih procedur, ter krepitev vloge malih delničarjev. Ti so le v zelo redkih primerih uspeli priti v nadzorniške vrste, pravi Kristijan Verbič iz Vseslovenskega združenja malih delničarjev, v primeru Mercatorja in Nove KBM.
KRISTIJAN VERBIČ: Kjer smo tudi po sodnih postopkih in podobno dokazovali, da vendarle glede na prodajo pomembnega deleža malim delničarjem, ki so s svojimi sredstvi vstopili v lastniško strukturo, potrebno zagotoviti vsaj enega predstavnika v nadzornem svetu.
ROGELJ: V Petrolu jim to za zdaj še ni uspelo.
VODITELJICA: O odgovornosti nadzornih svetov bomo podrobneje govorili v današnjem tedenskem aktualnem mozaiku po 17. uri na našem 1. programu. Vabljeni k poslušanju.