LIKVIDACIJA LABODA Franc Gajšek izglasoval sklep o likvidaciji Laboda - Nepremičnine v Novem mestu bodo prodali - Delo v Ljubljani le za nekaj šivilj - So za propad Laboda krive prejšnje uprave ali Gajškov apetit po premoženju družbe? NOVO MESTO -85-letna tradicija Labodove proizvodnje v Novem mestu se končuje. Njegovi delničarji, natančneje tri družbe Franca Gajška, ki obvladujejo okoli 80 odst. podjetja, so v ponedeljek na skupščini izglasovale sklep o začetku redne likvidacije In prenehanju družbe Labod, d.d. Likvidacijski upravitelj, podjetje Facig, ki ga vodi

Gajšek, bo Labodove nepremičnine v Novem mestu razprodalo, od trenutno nekaj manj kot 200 zaposlenih pa naj bi v hčerinskih podjetjih v Ljubljani, ki bosta ohranili ime oz. blagovno znamko Labod, delalo le okoli 100 oseb. Te načrte lahko za nekaj časa sicer prekrižajo napovedane iz-Franc Gajšek podbojne tožbe šestih malih delničarjev,, a kaj več od nekajmesečnega zamika Gajškovih načrtov zaradi napovedanih postopkov na sodišču vendarle ne gre pričakovati. Kdo vse od sedanjih zaposlenih bo izgubil delo, še ni jasno, od šivilj na lokaciji v Novem mestu pa naj bi delo ohranilo le okoli 35 delavk, predvsem tiste, ki živijo bližje Ljubljani, kamor se bodo poslej vozile na delo v Labodov oddelek za naročila po meri in javna naročila. Skupščina, ki je bila zaradi prepričljive večine, ki jo ima v rokah Gajšek, zgolj formalnost, se je sprevrgla v precej čustveno obtoževanje, kdo vse je kriv za propad nekdanjega giganta, ki je v svojih najboljših časih zaposloval prek 3.000 delavcev. Medtem ko so mali delničarji obtoževali Gajška, češ da je kupil Labod zgolj z namenom prodaje njegovih nepremičnin, je ta kot povod za likvidacijo navedel zmanjšano število naročil v zadnjem času, česar družba, ki ima že za 1,8 milijona evrov izgube, ni mogla več prenesti. Za slabo stanje v podjetju pa je Gajšek, ki je večinski lastnik postal leta 2007, obtožil nekdanje uprave Laboda, predvsem tisti dve, ki sta juvodila Andrej Kirm in Vida Ribič Suhadolčan. Kirm naj bi bil tako odgovoren za okoli "milijon evrov čudnih jugo poslov", poslovni rezultati, ki jih je prikazoval v času svojega direktorstva, pa naj bi bili pozitivni zgolj na račun izčrpavanja hčerinskih družb Laboda v tujini. Še več, "Labod, ki ni imel denarja za tekoče poslovanje, je kupoval celo lastne delnice, vse z namenom, da je lahko država prek Kada tu nemoteno vedrila in oblačila," je bil oster Gajšek, ki je opozoril tudi na visoke mesečne prejemke Ribičeve, "ranga 10.000 evrov", ki jih je odobril nadzorni svet družbe; tega so do leta 2007 sestavljala številna znana imena, kot so Elizabeta Horvat, Franci Vovk, Anton Tome... Kirm, ki je na skupščini nastopal v vlogi malega delničarja, je Gajškove očitke na svoj račun zavrnil, češ da je bila družba leta 2004 bilančno očiščena in zdrava ter da bi do likvidacije prišlo že mnogo prej, če bi tiste delnice, ki jih je na trgu kupil Labod, kupil Gajšek. Ta mu je odvrnil, da so ob prevzemu Laboda poleti 2007 v podjetju našteli za 1,5 milijona evrov slabih terjatev do hčerinskih Andrej Kirm družb in da so okostnjaki še dolgo padali iz omar. "Sicer pa, če bi bil moj cilj likvidacija Laboda in hiter zaslužek, bi to lahko storil že takrat, ko je bil trg nepremičnin, v katerih je večina Labodovega premoženja, bistveno bolj cvetoč," je še povedal Gajšek. Boris Blaič



Medij: Dolenjski list
Avtorji: Blaić Boris
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Naslovna stran
Datum: 23. 04. 2009
Stran: 1