trenutno ukvarja skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, SID banka lastnikom in nekdanjemu vodstvu MIP med drugim očita kazniva dejanja poslovne goljufije, preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti in kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin. Ob tem je treba poudariti, da tožilstvo na pravno kvalifikacijo ovaditelja ni vezano, kar pomeni, da + to v preiskavi lahko ugotovi sum kakšnih drugih kaznivih dejanj. Informacije o nepravilnostih v MIP so v javnosti prisotne že več let. Mali delničarji so na Agencijo za trg vrednostnih papirjev predlog za nadzor nad štirimi največjimi lastniki vložili že pred več kot štirimi leti, ko je agencijo vodil še Neven Borak, a rezultati postopka vse do danes niso znani. Tik pred stečajem družbe sta predlog za preiskavo v MIP znova prejela tako ATVP kot urad za varstvo konkurence. Lani so na sum izčrpavanja podjetja skozi družbe lastnikov, s katerimi je MIP poslovno sodeloval, mali delničarji znova opozarjali. Utrjevanju lastništva naj bi bil po njihovem mnenju namenjen odkup lastnih delnic družbe - MIP ima 18 odstotkov lastnih delnic -, sporne naj bi bile tudi dokapitalizacije, h katerim so bile povabljene le družbe, ki so jim mali delničarji očitali povezano delovanje. Vseskozi so opozarjali na sum prikrojevanja poslovnih bilanc, zaradi vsega navedenega pa zahtevali izredno revizijo, ki je skupščina vse do marca letos, torej tik pred stečajem, ni potrdila. Tudi pri pogajanjih vodstva MIP z bankami upnicami v letošnjem letu se je zataknilo, ko so banke zahtevale poslovno poročilo za minulo leto. Rok so postavile konec marca, ko bi moral MIP tega po zakonu posredovati davčni upravi, vendar je vodstvo dan pred iztekom roka predlagalo stečaj družbe. Za propad podjetja je vodstvo MIP okrivilo banke. Poslovne bilance družbe še vse do danes niso objavljene, na MIP pa so pojasnjevali, da jih niso mogli posredovati zaradi izklopljene elektrike. Zdaj, ko naj bi fakture iskali stečajni upravitelji sedmih podjetij skupine MIP, niti te niso dosegljive, k čemur naj bi prispevali pokvarjeni trdi diski računalnikov. Po kazenskem zakoniku velja za poslovno goljufijo, kadar kdo pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri sklenitvi ali izvajanju pogodbe ali posla preslepi drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, ali s prekrivanjem, da te ne bodo izpolnjene, in zato nastane premoženjska škoda. Kaznivo dejanje se kaznuje z zaporom do petih let, v primeru velike premoženjske škode je predvidena tudi kazen do desetih let. Državna SID banka meni tudi, da jih je vodstvo MIP pri pridobitvi posojila preslepilo. Po kazenskem zakoniku je za predložitev neresničnih ali nepopolnih podatkov ali za zamolčanje podatkov, pomembnih za odobritev posojila, zagrožena zaporna kazen do treh let. Če je bilo posojilo namenjeno v druge namene od dogovorjenih, pa z zaporom do enega leta. Spomnimo, da znaša terjatev SID banke do MIP okoli 11 milijonov evrov. Za kaj natančno je banka MIP odobrila posojilo, ni znano, saj v banki poslovnih odnosov s komitenti ne komentirajo. A po neuradnih informacijah naj bi obstajal sum, daje vodstvo banke sredstva, ki so jih pridobili s posojili bank, namenjalo tudi za odkup delnic MIP, čemur pa sredstva menda niso bila namenjena. •katja.svensek@dnevnik.si Lastniki MIP - Vojteh in Marko Volk ter Martin Kovač včeraj še niso vedeli, da so zoper njih na državno tožilstvo vložili ovadbo, je pa Vojteh Volk napovedal stečaj njihovih zasebnih družb, češ da bodo šle njihove naložbe v MIP »v nič«. Evropa terja sredstva, ki so šla MIP in Pomurki Družba MIP je minula leta prejela skoraj dva milijona evrov evropskih in nacionalnih sredstev, družba Pomurka pa skupno nekaj več kot pol milijona evrov. Evropska sredstva - teh je približno polovica, polovica je iz nacionalnega proračuna - bo morala zdaj država vrniti v evropski proračun. Informacijo glede vračila sredstev je že ta teden obravnaval vladni odbor za gospodarstvo. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki je vloge odobrila, bo prijavila terjatve stečajnemu upravitelju družb, a vračilo v evropski proračun od učinkovitosti izterjave ni odvisno. »Praviloma je sredstva treba vrniti po koncu drugega leta od nastanka terjatev,« so pojasnili na agenciji. Treba je omeniti, da sta obe družbi zadnje izplačilo prejeli lani, pred tem, natančneje maja, pa so opravili tudi pregled in ugotovili so, »da je bila odobrena investicija dokončana in izvedena v skladu s predpisanimi pogoji«, so še pojasnili na agenciji.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Svenšek Katja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 07. 05. 2009
Stran: 19