nekaj somišljeniki ustanovil vseslovensko združenje, ki je najprej delovalo kot družbeno gibanje, potem kot društvo in se naposled spremenilo v zavod. Po izobrazbi je računalniški tehnik, diplomiral je iz filozofije in sociologije, opravil magisterij o globalnih družbenih procesih in razmerjih ter se lotil neobičajnega področja, zaščite dotlej prezrtih malih delničarjev. Je eden redkih, ki na delničarstvo gleda širše kot le z vidika in logike dobička. Skrbneje z avtom kot delnico Od kod vam ideja, da stopite na stran malih delničarjev, in to brez centa pomoči iz javnih, ali proračunskih sredstev? »Težko razumem državo oziroma oblast, ki je v začetku devetdesetih vpeljala tako korenite spremembe družbenoekonomske ureditve. Iz socializma naravnost v prvobitni, brutalni kapitalizem, in to ne da bi poskrbela za ustrezne varovalke ali vsaj osnovno informiranost državljanov. Še danes mnogi ne vedo niti tega, kaj so temelji kapitalizma in delničarstva, kakšne so odgovornosti in pravice iz naslova lastništva delnic, podjetja. Slovenci sino bolj kot do pomembnih kapitalskih naložb odgovorni do svojega avtomobila, redno ga peremo, servisiramo. Bilo je naključje, da sem leta 2005 sodeloval na skupščini Luke Koper. Tam so predstavniki države in paradržavnih skladov, kot največji lastniki, nastopili z očitno nedomišljenimi predlogi. Posledica bi prav lahko bila pomembno znižanje vrednosti delnice, a vendar sem mnoge presenetil z vprašanjem, kdo pa bo malim delničarjem Luke in navsezadnje državljanom povrnil izgubo, če zaradi ravnanja upravljavcev večinskega lastniškega deleža države pade vrednost delnice. Nepričakovano vprašanje je zmedlo mnoge in tedaj sem vedel, daje tu še veliko dela.« Ali ni bilo to nekoliko nevarno? »Organiziranje malih delničarjev in boj za njihove pravice sta dejansko povezana s številnimi pritiski, občasno pa smo deležni tudi neposrednih groženj. Ne pozabimo, da imamo pogosto na drugi strani močne in vplivne skupine ljudi in sistemov, ki imajo svoje načrte, interese, denar in predvsem povezave v vseh pomembnih družbenih sferah. Zato imamo precej težav, naše delo in uspehi pa so pogosto namerno prezrti ali celo prikazani v spreobrnjenj in negativni luči. Naš namen ni zmanjševanje števila malih delničarjev, nasprotno, vendar želimo zagotoviti možnost sodelovanja pri nadzoru in upravljanju družb, kjer so delničarji in pogosto tudi zaposleni - kjer pa to ni možno, zahtevamo, da za svoje 4elnice dobijo pošteno plačilo.« Bolje od države So kakšni veliki primeri vaših uspehov? »Ne poznamo velikih in malih uspehov, saj je pomemben vsak mah delničar ter prizadevanja tako na ravni sprememb in dopolnitev zakonodaje, intenzivnih mednarodnih aktivnosti, ozaveščanja delničarjev in skupnosti, kakor pri konkretnih uspešnih primerih. Tudi takšnih je precej: od Farm Ihan, Vipe holdinga, Aktive Invest, LIP Radomlje, Alpetour Bandaga, SCT Strojegradnje, Pekarn Grosuplje, Pomorske družbe pa vse do IBI Kranj, ko so delničarji ob naši strokovni podpori dosegli neprimerno višjo ceno delnic, kot bi jo sicer - če bi sploh uspeli prodati delnice v dejansko že prevzetih družbah. V posameznih primerih smo uspeli združenim malim delničarjem izpogajati celo več, kot so za večinske pakete delnic iztržili država ter paradržavna sklada KAD in SOD. Potem so tu primeri naših zbiranj pooblastil za skupščine, s čimer smo doslej pogosto uspeli preprečiti sprejem odločitev, ki bi bile v škodo malih delničarjev. Na primer poskuse 'zaprtih' dokapitalizacij Petrola, Mercatorja, nekatere poskuse iztisnitev malih delničarjev, manipulacij z lastnimi delnicami ipd. Ali pa primer Vzajemne, ko smo uspeli preprečiti prenos lastništva Vzajemne oziroma prek 900.000 njenih zavarovancev na Adriatic Slovenico, pri čemer bi vsi ti zavarovanci postali le manjšinski delničarji, ki z manj kot 25 odstotki ne bi več imeli niti teoretične možnosti vpliva na pomembne odločitve.« Bolj brezobzirni kakor iznajdljivi Če bi lastniki delnic vedeli, kaj imajo na voljo, bi jih lahko rešili pred samovoljo večinskih lastnikov? »Pomagamo jim pripraviti delniški sporazum, organizirati Sekcijo pri VZMD, skupaj iščemo možne rešitve njihovega položaja, potencialne strateške partnerje, sprožamo sodne postopke itn. Pogosto morajo delničarji posameznega podjetja to početi tajno, da zanje in imena pristopnikov ne izvejo večinski lastniki družbe, ki so praviloma tudi njeno vodstvo. V teh primerih so mali delničarji in celo sorodniki, ki so v tem podjetju tudi zaposleni, najbolj izpostavljeni. Nezaslišani pritiski in šikaniranja so žal pravilo!« Se je uresničila vaša ideja, da bi prispevali k izboljšanju razmer na kapitalskem trgu ter ugodnejšemu ekonomskemu položaju posameznika in družbe? »Dejstvo je, da se je v procesu privatizacije zgodila neizbežna koncentracija lastništva in mnogi postopki so bili problematični. Ne samo zaradi odsotnosti morale in etike, ampak predvsem zato, ker so bili sistemsko možni. Seveda je vprašanje, zakaj je bilo dopuščeno, da se privatizacija izpelje na takšen grob način. Očitno sta bila želja in motiv pri tej spremembi sistema iz socializma v kapitalizem, da nekdaj skupno družbeno premoženje in resursi kar najhitreje preidejo v last nove elite oziroma peščice posameznikov - žal pogosto bolj po merilu brezobzirnosti kot pa sposobnosti in iznajdljivosti.« Nacionalni šport Kdo je dovolil? »Prej ko slej sprega interesov (vele)kapitala z zakonodajo, poleg tega pa odsotnost sodne prakse ter ustrezne usposobljenosti organov pregona in pravosodnega sistema. Nazorni so primeri menedžerskih prevzemov podjetij na račun prevzetih podjetij samih, manipulacij z lastnimi delnicami podjetij, iztisnitvami malih delničarjev, kar je v Sloveniji postalo skoraj nekakšen nacionalni šport. Ko v nekem podjetju lastnik ali povezana skupina lastnikov doseže 90 odstotkov lastništva, ti lahko odslovijo delničarje tudi po ceni, ki je daleč od poštene. Malim delničarjem, ki so pogosto tudi delavci (iz naslova lastninjenja, neizplačanih plač ipd.), so delnice praktično odvzete. Seveda to pogosto doživljajo silno čustveno, saj imajo občutek, da je šlo v nič njihovo delo in odrekanja v preteklosti, udarniško delo - vse se spremeni v premnoge žalostne zgodbe, ki prav nič ne prispevajo k učinkovitemu delu ali pozitivnemu vzdušju. Ne morejo pa narediti popolnoma ničesar, čeprav takšna razlastitev nikakor ni v javnem interesu. V nekaj takšnih primerih je VZMD sicer sprožila sodne postopke.« Vas prizadenejo očitki o vaši samovolji, o neuspešnem vodenju Študentske organizacije, o denarju in še čem? »Imam čisto vest in vem, da so najrazličnejši očitki in nenehni poskusi diskreditacije posledica ter neizbežen sopotnik mojih prizadevanj in dela, kakršnega sem se lotil. Več kot desetletje se nihče, recimo kakšen pravnik ali ekonomist, ni lotil zahtevne naloge zagovarjanja malega delničarstva ali celo vzpostavitve institucije, kakršna je VZMD, dobesedno iz nič. Kaj pa naj bi bilo narobe z mojim vodenjem Študentske organizacije? Pred mojim vstopom leta 1991 je malokdo sploh vedel za njen obstoj. Takrat smo s sodelavci na podlagi moje zamisli uvedli subvencioniranje študentske prehrane, zakonsko uredili status študentskih organizacij, obranili zdravstveno varstvo študentov itn. Večina mojih prizadevanj in dosežkov, ki so morda relevantni za širšo skupnost, je volonterske narave, motiv zaslužka ali kopičenja denarja pa v mojem življenju in delu ni med prioritetami. Zato sem tovrstnih očitkov toliko bolj vajen. Pravzaprav so pokazatelj uspeha in doslednosti - pomembno je, kaj in kako delamo ter kakšni so dejanski rezultati.« ■ KRISTJAN VERBIČ, PREDSEDNIK VSESLOVENSKEGA ZDRUŽENJA MALIH DELNIČARJEV »Organiziranje malih delničarjev in boj za njihove pravice sta dejansko povezana s številnimi pritiski, občasno pa smo deležni tudi neposrednih groženj.«

Medij: Nedeljski dnevnik
Avtorji: Šalamon Brane
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Povabljeni ste na kavo
Datum: 05. 04. 2009
Stran: 5