za takšne odločitve ne potrebuje nikakršnega soglasja nadzornega sveta. Se posebej pa ne potrebuje nikakršnih soglasij lastnikov. Ravno nasprotno, uprava mora enakovredno ščititi interese vseh 17 tisoč delničarjev, kar tudi počnemo. Protizakonito bi torej bilo kvečjemu to, da bi uprava karkoli usklajevala z interesi posameznih lastnikov, in ne narobe. ■ Osnovna dejavnost Mercatorja je trgovina. Zakaj ste se kar nenadoma odločili kupiti šest odstotkov delnic Petrola in se tako spustili v finančne posle? Mercator je zelo veliko in likvidno podjetje, ki s svojim poslovanjem ustvarja pozitivne denarne tokove. Ker so prilivi med letom enakomerni, investicijski odlivi pa odvisni od napredovanja posameznih investicij, med letom začasno nastajajo denarni presežki. Samo ob koncu lanskega leta smo imeli za več kot 60 milijonov evrov takšnih presežkov, ki smo jih nato porabili v skladu s potrebami. Takšne presežke nalagamo na različne načine, z namenom ustvariti čim bolje donose, na primer v depozite, posojila, predčasna plačila dobaviteljem, odplačila posojilnih linij ipd. Tokrat se je pokazala še alternativna priložnost, povezana s pridobitvijo delnic Petrola. Ker posel omogoča ustrezno fleksibilnost in boljše donose, kot pri preostalih razpoložljivih naložbah, smo se na pobudo NLB zanj odločili. Gre pa za povsem običajno, operativno, poslovnolinančno odločitev, ki je kratkoročna. ■ Se zaradi nakupa delnic Petrola bojite morebitnih odškodninskih tožb? Zagotovo ne. Gre za ekonomsko upravičen posel v skladu z Mercatorjevo finančno politiko, ki ga je uprava izvedla v okviru svojih pristojnosti. Namigovanja o odškodninskih tožbah so popolnoma neutemeljena. Izhajajo iz nepoznavanja ali pa so namenjena ciljnemu diskreditiranju Mercatorjeve uprave. S temi zadevami se zaradi tega kaj dosti sploh ne ukvarjamo. ■ Ali drži, da se je hotel Boško Šrot prisesati na denarni tok Mercatorja in s tem rešiti sporni menedžerski odkup, pa ste se vi temu uprli? Odnosov s posameznimi lastniki ne želim komentirati, to se mi ne zdi korektno. Potrjujem pa, daje stališče Mercatorjeve uprave ves čas enako: voditi družbo v dobro vseh njenih delničarjev. Uprava se zaveda, da je Mercator javna delniška družba s 17 tisoč lastniki. Prav vsi so pri obravnavi in obveščanju enako pomembni, tako veliki kot mali. Eno od temeljnih načel Mercatorjeve uprave je gospodarno upravljanje v korist vseh lastnikov. ■ Ali držijo navedbe Poslovnega Dnevnika, da vas je Šrot lani poskušal prepričati, da bi Mercator izpeljallSO milijonov evrovvredno transakcijo, v kateri bi od Infond Holdinga kupil četrtino laške pivovarne? S tem bi rešili težave Šrotovega imperija, vendar vi na to niste pristali. Mercator tega deleža ni kupil. ■ Je Šrot od vas res večkrat zahteval, da bi Andrijano Starina Kosem zaposlili na mestu članice uprave, vi pa ste se temu uprli? Pristojnosti o imenovanju uprave ima zgolj in samo nadzorni svet. Ta pa ni nikoli izrazil želje po tem, da bi kakorkoli spreminjal sestavo sedanje uprave. Mercator ima po statutu mandatarski sistem, kar pomeni, da predsednika uprave imenuje neposredno nadzorni svet, člane uprave pa nadzornemu svetu predlaga v potrditev predsednik uprave. Ko so me povabili k sodelovanju, je bil eden mojih pogojev tudi ta, da sam sestavim svojo ekipo. To je nadzorni svet sprejel in jo potrdil. Sem privrženec timskega vodenja in največjega zaupanja med vsemi v timu. Menim namreč, da je homogenost ekipe izjemno pomembna. S to ekipo dobro delamo, si zaupamo in nameravamo svoj mandat, ki poteče ob koncu naslednjega leta, tudi v celoti dokončati. ■ Nadzornisvetjetorejnekakšenvašobrambni zid pred lastniki. V vsaki delniški družbi v dvotirnem sistemu upravljanja je nadzorni svet tisti, ki ima vse pristojnosti v zvezi z nadziranjem družbe in imenovanjem ter odpoklicem uprave. Delničarji pa na skupščini imenujejo svoje predstavnike v nadzorni svet. Med upravo in posameznimi lastniki ni neposrednih stikov v okviru upravljanja družbe. Uprava ima le stike z nadzornim svetom. ■ Pravite, da nimate stikov z lastniki. Kdaj ste se vi osebno nazadnje srečali z Boškom Šrotom? Ne spomin se natančno, kdaj sva se nazadnje srečala. Imava korektne in profesionalne stike, ki so običajni za predstavnike podjetij, ki poslovno sodelujejo. Niso pa pogosti. ■ Vi ne hodite v Laško, Šrot pa ne hodi v Mercator? Ne, te prakse res ni bilo nikoli, predvsem pa tudi nikakršne potrebe za kakšna tovrstna obiskovanja. Pravzaprav sva se ££ Namigovanja o odškodninskih tožbah so popolnoma neutemeljena; izhajajo iz nepoznavanja ali pa so namenjene ciljnemu diskreditiranju Mercatorjeve uprave. J J redno videvala le na sejah predsedstva Rokometne zveze Slovenije. ■ Vam je mogoče kdo od lastnikov svetoval, da bi vi predčasno odstopili s funkcije predsednika uprave? Mandat se vam izteče leta 2010. Ne, nihče. Nadzorni svet v celoti podpira upravo in z njim korektno sodelujemo. Mercator ima zelo profesionalen in kompetenten nadzorni svet, ki se v celoti zaveda svoje vloge v upravljanju družbe. Ponosni smo, da je nadzorni svet poslovanje Mercatorja in delo uprave v zadnjih treh letih ocenil kot uspešno. Njihova podpora in medsebojno zaupanje sta za naše delo zelo pomembna. ■ Ste že prišli do dna temu, kdo vam je pred časom podtaknil afero z odpravnino, kar je zelo razburilo slovensko javnost? Vi pa ste bili deležni javnega linča in to najprej v medijih Pivovarne Laško. S temi ozadji se nismo ukvarjali. Uprava je nadzornemu svetu predlagala, da se ta točka umakne z dnevnega reda. O tem se nikoli ni sklepalo. ■ Kako je predlog glede odpravnine sploh nastal? O tem nima smisla preveč razpravljati. Zadeva je končana, mi je pa žal, da je tako močno vznemirila javnost. To je bilo nepotrebno, še posebno ker stvari niso bile takšne, kot so bile prikazane. Smo se pa ob tem precej naučili, nekatere stvari so se razkrile v pravi luči. V povezavi z velikimi podjetji je vedno množica interesov, pri Mercatorju pa jih je glede na znane okoliščine še posebno veliko, pa še precej osredotočeni so. ■ Letos ste zaradi recesije zmanjšali sprva predvidena sredstva za investicije. Drži. Lani smo kljub težavnim finančnim okoliščinam investirali za več kot 300 milijonov evrov, pretežen del v razvoj naše trgovske mreže v Sloveniji in zunaj nje. Letos pa smo v okviru ukrepov proti krizi uvedli številne ukrepe poslovne racionalizacije. Razpolovili smo predvidene investicije. V tem letu načrtujemo za 150 milijonov evrov investicij, kar ustreza našim finančnim virom, ki jih ustvarimo. Letos ne načrtujemo dodatnega zadolževanja. Zaradi globalne finančne situacije pri bankah dolgoročnih virov financiranja za nov razvoj praktično ni mogoče dobiti ali pa so viri predragi. Razvoj pa gre naprej. Tudi v krizi smo v dobri kondiciji in bomo investirali, se širili. ■ Lani ste podvojili kratkoročne finančne obveznosti. Konec minulega leta so znašale 412 milijonov evrov? Kaj se skriva za tem? Pravzaprav nič. Naša finančna sestava je trdna, imamo zelo močne finančne tokove. Lani smo za financiranje razvojnega ciklusa najeli nekoliko več kratkoročnih in ne dolgoročnih virov, saj so bili prvi bolj dostopni in cenovno ugodnejši. Letos bo obseg kosmatih denarnih tokov pred najemninami, ki jih ustvarimo s poslovanjem, že presegel 200 milijonov evrov. Mercator se širi, raste in je finančno zelo trdno podjetje. ■ Lahko finančne težave vaših največjih lastnikov kakorkoli vplivajo ali celo destabilizirajo PS Mercator? Družba Infond Holding, kije največji lastnik Mercatorja in Pivovarne Laško, se je znašla na robu kapitalske ustreznosti. Neposrednega vpliva morebitnih finančnih težav naših posameznih lastnikov na Mercator ni. Si pa v času velike gospodarske negotovosti v okolju želimo stabilne lastniške strukture in finančno močnih lastnikov. Mercator je med večjimi podjetji v regiji, dolgoročna in stabilna lastniška struktura pa je prvi pogoj za uresničevanje naših ciljev in strategije širitve v regiji Jugovzhodne Evrope. Negotovost v zvezi s tem, kaj se bo zgodilo z lastništvom, kdo bo lastnik, ali bodo nastale spremembe ali ne, gotovo ne vpliva pozitivno v teh kriznih razmerah na Mercator, predvsem na naše odnose z bankami. Te to negotovost jemljejo kot element negotovosti, tveganja. V sedanjih težkih časih pa je pomembna čim večja stabilnost in čim manj negotovosti. Želimo si, da bi se naša lastniška struktura čim prej razpletla in stabilizirala, lastniki pa bi bili takšni, da bi podpirali dolgoročni samostojni razvoj Mercatorja v regiji. Za to imamo dovolj znanja in sposobnosti. ■ Nekateri ekonomisti so prepričani, da za potrošnike ni dobro, če so proizvajalci hrane lastniki trgovske verige Mercator. Obstaja možnost, da izrabijo svoj položaj na trgovskih policah. Skupina Pivovarna Laško je že dolgo največji dobavitelj Mercatorja. Toda pri nas z vsemi dobavitelji, tako z Laškim kot tudi z Drogo Kolinsko kot odvisno družbo lstrabenza, ki je bil tudi nekaj časa naš pomembni lastnik, sodelujemo na tržnih podlagah. S tega vidika tu problemov ni bilo in jih ni. Sicer pa je bolj kot to, ali so lastniki dobavitelji, banke ali drugi finančni oziroma strateški partnerji, pomembno, da so stabilni in da podpirajo razvojne usmeritve podjetja. To je ključno. Samo podjetje s stabilno lastniško strukturo lahko uspešno uveljavlja svojo strategijo, ki si jo začrta. Dobro je, da so lastniki finančno trdni in sposobni podpirati dolgoročni razvoj podjetja. To je še posebno pomembno v globalni finančni krizi in gospodarski recesiji, v kateri smo. ■ Pa so sedanji lastniki taki? Že lani sem v enem od intervjujev dejal, da je trenutni problem Mercatorja to, da njegova lastniška struktura ni stabilna. Mora se razviti v eno od možnih smeri, ta situacija pa se do zdaj še ni uredila. Poteka postopek prodaje, ki so ga napoveda- m Ni prav, da bi bila prevelika moč v majhni Sloveniji v rokah majhnega števila posameznikov ■■ li lastniki. Uprava v te aktivnosti ni bila vključena in jih ne pozna. V tem trenutku ni nobenih informacij o tem, ali bo sploh prodaja, ali se bo prodal 48- ali 25-odstotni delež, ali pa prodaje sploh ne bo. Ker se zadeve še niso razpletle, ne moremo govoriti o stabilni lastniški strukturi. ■ Ali je recesija sploh pravi čas za prodajo Mercatorja? Navsezadnje bi morali prodajalci s pogajanji doseči skoraj SO-odstotno premijo, da bi glede na sedanjo nizko ceno delnice na borzi iz lastništva izstopili brez izgube. Odgovoril vam bom na splošno. Trenutni položaj na globalnih finančnih trgih je tak slab, kot še ni bil zadnjih sto let. V tem trenutku prodajati kakršnokoli finančno premoženje je z ekonomskega vidika slabo, ker so cene na zgodovinsko najnižjih ravneh. To velja tako za Mercator kot za vse preostale slovenske in evropske delnice. Seveda pa je ob tem pomembno, zakaj se posamezni imetniki finančnega premoženja odločijo za prodajo v tem trenutku in ali imajo sploh možnost to odložiti ali ne. ■ Srbski mediji so že prej objavili novico, da je srbska Delta Holding maja kupila četrtino Mercatorja in da se o tem poslu že dogovarja s skupino Pivovarne Laško. Laščani so že sporočili, da so pripravljeni prodati tudi manjši delež Mercatorja, ne le celotnega paketa delnic, in da bi njihova podjetja še naprej ostala lastnik 23 odstotkov »najboljšega soseda«. Kaj bo morebitni lastniški vstop Delte pomenil za Mercator? V konkretno prodajo uprava Mercatorja ni vključena in zato tudi ne ve, s katerimi potencialnimi investitorji imajo prodajalci stike. Lahko le povem, da je Mercator podjetje, ki ima dovolj znanja in sposobnosti, da se še naprej samostojno razvija na trgih Jugovzhodne Evrope. Mi smo danes največji trgovec z živili na teh trgih, delamo v petih državah, letos bomo vstopili v še dve novi - v Bolgarijo in Albanijo. V tem okviru ni nobene potrebe, da bi postali podružnica neke tuje trgovske verige. ■ Torej vi niste za oživitev projekta Herkul povezovanja Mercatorja s srbsko Delto in hrvaškim Agrokorjem, kot si ga je pred leti zamislil vaš predhodnik Zoran Jankovič? Načini poslovnih povezav oziroma strateških partnerstev so lahko različni in v okviru tega je tudi avtonomija oziroma samostojnost posameznih igralcev lahko različno opredeljena. Prav nobene potrebe ni, da Mercator postane podružnica nekega tujega trgovca, zagotovo pa je povezovanje trgovcev v regiji, katerega cilj je nastanek še močnejšega in večjega trgovca, ekonomsko in poslovno smiselno. Tudi mi smo v preteklih letih opravili več strateških povezav. Leta 2006 smo kupili drugega največjega srbskega trgovca Rodiča, v naslednjem letu Presoflex, ki je eden večjih trgovcev na Hrvaškem, nato smo kupili še enega večjega črnogorskega trgovca. Strateško povezovanje v regiji ima gotovo perspektivo. Ampak modeli in načini so različni. Zavzemam se za to, da je Mercator tisti, ki je vodilni povezovalec in izvajalec strateških povezav, tako kot doslej. V svoji panogi smo trenutno zagotovo največji in tudi razvojno najbolj usposobljen trgovski sistem v celotni regiji. Seveda pa bi izvedba velikih nadaljnjih strateških povezav bila možna le ob podpori finančno zelo močnih lastnikov, ki pa jih v tem trenutku Mercator nima. ■ Bi Mercator vstopil namesto Delte v financiranje projekta športnega parka Stožice, kjer je predvideno veliko nakupovalno središče? Zadnje čase se stvari tam finančno zapletajo. Ne, Mercator nima namena vstopiti v investiranje v ta center. Bomo pa preučili možnost, ali lahko vzamemo v najem kak lokal, ko bo do tega projekta prišlo. ■ Je po vašem v prestolnici še prostor za večje nakupovalno središče? Spar je od Mestnega sveta Ljubljane že dobil dovoljenje za gradnjo nakupovalnega centra v Šiški. Zanimivo, da so to dovoljenje dobili v času županovanja Zorana Jankoviča. Koje bil ta na vrhu Mercatorja, pa je to preprečil. Kako gledate na to? Ljubljana se bliža točki, ko bo imela več kot dovolj nakupovalnih središč in nakupovalnih površin. Tudi Mercator nima več večjih načrtov za širitev površin svojih hipermarketov v Ljubljani. Pri tem je treba biti racionalen, saj morajo biti projekti dolgoročno ekonomsko vzdržni. Treba je upoštevati tudi vse urbanistične, okoljske in druge omejitve pri razvoju takih projektov, kar Mercator vedno počne. Že danes je v Ljubljani veliko trgovskih površin glede na število prebivalcev. Tečeta še dva zelo velika projekta - poleg Stožic še Emonika v centru mesta. Že če se uresničita ta projekta, bo imela Ljubljana po naši oceni več kot dovolj trgovskih zmogljivosti. ■ Lahko gradnja Sparovega centra v Šiški ogrozi vaš center, ki je v neposredni bližini? V Mercatorju se za potrošnike borimo z odlično ponudbo, dobro storitvijo, ugodnimi cenami, in mislim, da bo naš center v Šiški, tako kot doslej, tudi v bodoče deloval zelo uspešno. Pri večjih trgovskih centrih je mobilnost potrošnikov večja, saj so se v večje centre potrošniki pripravljeni pripeljati tudi iz bolj oddaljenih krajev, tako da mikrolokacija ni tako pomemben dejavnik. ■ Ko človek hodi po vaših trgovinah in malo gleda po policah, opazi, da imajo zelo veliko prostora proizvodi skupine Pivovarna Laško, ki je vaš največji lastnik. Pravite, da poslujete z njimi po tržnih pogojih, ampak potrošnik se ne more znebiti vtisa, da imajo ti izdelki posebno mesto glede na konkurenčne izdelke. Ti so precej dražji kot denimo v Sparu. S to splošno oceno se ne morem strinjati. Ponudba Mercatorja je zelo konkurenčna, zvestim kupcem pa ponujamo še številne dodatne ugodnosti. ■ Konkretno - zakaj pollitrska pločevinka piva Heineken stane v Mercatorju (1,43 evra) občutno več kot v Sparu (1,19 evra)? To vprašanje težko komentiram, ker cen ne poznam na pamet, poleg tega ne vem, ali gre za redne cene ali cene v akciji. Sicer pa dobaviteljem na naših policah zagotovimo takšne površine, ki ustrezajo njihovim tržnim deležem. Mercator je trgovec, ki ima na svojih policah največ slovenskih izdelkov - več kot 70 odstotkov polic namenimo slovenskim izdelkom. To se nam zdi še zlasti v gospodarski krizi pomembno, saj tako podpiramo slovensko gospodarstvo in s tem delovna mesta. Strategije usmerjenosti v lokalno proizvodnjo ne negujemo samo v Sloveniji, ampak tudi v vseh drugih državah, kjer smo prisotni. Hkrati pa slovenskim dobaviteljem omogočamo, da z našimi policami v tujini izvažajo svoje izdelke. ■ Ali to ne diši nekoliko po ideologiji nacionalnega interesa, ki je v zadnjih letih pri nas izgubila precej veljave? V krizi se vsa Evropa zapira, pojavljajo se protekcionizem, nacionalizacije, močnejša vloga države . . . Samo poglejte, kaj poč-££ Nadzorni svet v celoti podpira upravo in z njim korektno sodelujemo. Mercator ima zelo profesionalen in kompetenten nadzorni svet, ki se v celoti zaveda svoje vloge v upravljanju družbe. JI ££ Neposrednega vpliva morebitnih finančnih težav naših j posameznih lastnikov na Mercator ni. J J no voditelji evropskih držav, da bi zaščitili domači trg. Zame je nacionalni interes to, da lahko Mercator na svojih policah ponudi 70 odstotkov izdelkov slovenskega izvora. Pomembno je, da ščitimo slovenska delovna mesta in v tem kontekstu se mi zdi nacionalni interes nekaj pozitivnega. Se pa strinjam, da je bil v preteklosti velikokrat zlorabljen in zato kot pojem diskreditiran. Mislim pa, da bo ravno gospodarska kriza na novo opredelila ta pojem v nekaj pozitivnega, ker je najprej namenjen ohranjanju domačih delovnih mest. To je prednostna naloga vsake države. ■ Hočete reči, da Mercator kot podjetje ne deluje samo po ekonomski logiki, da ga ne zanima samo profit, ampak čuti tudi neko družbeno odgovornost. Prav gotovo. Ne samo da se vedemo družbeno odgovorno do potrošnikov in vseh naših zaposlenih, Mercator tudi vlaga v širšo družbeno okolje. Lani smo v Sloveniji podprli več kot 1800 projektov, ustanov in organizacij širšega družbenega pomena in za to namenili več kot tri milijone evrov. Podpiramo vse, od majhnih lokalnih, gasilskih društev pa do olimpijskega komiteja in športnih zvez. Smo zelo vpeti v lokalno okolje in vanj tudi veliko vlagamo. Zdi se mi pomembno, da smo predlani ljubljanskemu Kliničnemu centru kupili magnetnoresonančni tomograf, ki jih v Sloveniji primanjkuje. Lani smo imeli okoljsko akcijo, v kateri smo slovenskim gospodinjstvom brezplačno darovali vrečko za večkratno uporabo, da bi se zmanjšala poraba plastike v okolju. Letos snujemo osrednjo akcijo, ki bo povezana s humanitarno-socialnim področjem. Ko je Rdečemu križu zmanjkalo hrane, smo se letos že drugič odzvali in podarili različnim enotam več kot 20 ton živil. Zelo dobro se zavedamo naše vloge v domačem okolju in smo izrazito družbeno odgovorno podjetje. To si želimo ostati tudi v bodoče. ■ Se recesija že pozna pri manjši prodaji v vaših trgovskih centrih? V Sparu opažajo večje povpraševanje po izdelkih nižjih cenovih skupin. Je tako tudi pri vas? Že od sredine lanskega leta opažamo spremembe tako v strukturi kot obsegu potrošnje. Na splošno so ljudje bolj racionalni, bolj premišljeno investirajo, in to se najbolj kaže pri trajnih in luksuznih dobrinah. Denimo pri tehničnem, tekstilnem in gradbenem programu, pri materialih, pohištvu, manj pa v vsakodnevni potrošnji. Kar se tiče strukture, pa ljudje bolj segajo po izdelkih trgovske znamke, po izdelkih nižjih cenovnih razredov, na drugi strani pa manj po izdelkih biografija Žiga Debeljak je magister poslovodenja in organizacije ter univerzitetni diplomirani inženir računalništva. Od januarja 2006 je predsednik uprave PS Mercator, pred tem pa je bil od leta 2003 član uprave za finance in ekonomiko v Gorenju. Zoran Jankovič je Debeljaka pred leti označil za otroka Mercatorja. Ko je bil sedanji župan Ljubljane na vrhu »najboljšega soseda«, je bil Debeljak nekaj let direktor sektorja kontrolinga in računovodstva. Med drugim je skrbel za strateški kontroling, strateške poslovne finance, računovodstvo, davčno politiko, interno revizijo ter druga povezana strokovna področja. Danes je Debeljak član upravnega odbora Združenja Manager, predsednik sekcije mladih menedžerjev pri Združenju Manager, član Sveta Ekonomske fakultete v Ljubljani, član Predsedstva Zveze ekonomistov Slovenije, član Nadzornega odbora Združenja mladih poslovnežev YES in član Nadzornega odbora Alumni združenja MBA Radovljica. Je pa tudi predsednik nadzornega sveta Pokojninske družbe A, po novem pa tudi nadzornik Petrola. znanih blagovnih znamk. V skladu s tem smo povečali ponudbo izdelkov naših trgovskih znamk, katerih v Sloveniji prodamo že 15 odstotkov v strukturi našega celotnega prometa. Več kot 2.300 izdelkov Mercatorjevih trgovskih znamk zagotavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, ki jo ponujamo kupcem. Na spremenjene razmere v gospodarskem okolju smo se v Mercatorju odzvali že januarja, ko smo skoraj tri tisoč najbolj prodajanim izdelkom pomembno znižali cene. Ravno zdaj začenjamo akcijo za upokojence, ki bodo lahko vsak četrtek kupovali z desetodstotnim popustom. Tudi tako se poskušamo čim bolj približati potrebam naših potrošnikov in to je tudi naš del družbeno odgovornega delovanja. ■ Ampak popuste upokojencem že nekaj časa daje vaša konkurenca, denimo Spar. V Mercatorju že leta vsak torek vsem potrošnikom, ne samo upokojencem, dajemo desetodstotni popust. S kartico Mercator Pika pa lahko naši potrošniki dobijo od tri do šest odstotkov popusta. V Mercatorju omogočamo porabnikom številne popuste in ugodnosti, in to bomo krepili tudi v prihodnje. Po novem bodo vsak četrtek vsi upokojenci lahko dobili desetodstotni popust na vse nakupe, skupaj z dodatnim popustom ob uporabi kartice Mercator Pika pa jim bo to lahko prineslo od 13- do 16-odstotni popust za vse nakupe. ■ Napovedi gospodarskih gibanj so iz dneva v dan slabše. Bo moral tudi Mercator popraviti napovedi poslovanja za leto 2009? Tega ne morem komentirati, ker smo javna delniška družba in bomo trimesečne podatke objavili v skladu z borznimi pravili. Povem lahko le, da smo se lani že zgodaj začeli pripravljati na otežene gospodarske okoliščine in smo oblikovali dva sklopa ukrepov. Prvi sklop se nanaša na prilagoditev ponudbe za potrošnike, drugi ukrepi pa so na področju stroškovne racionalizacije. Zmanjšali smo investicije, bolj se ukvarjamo tudi s tveganji. Res je, da nas je ocena negativne gospodarske rasti presenetila. To moram priznati, konec leta je bila še plus 0,6, nekaj mesecev kasneje pa kar minus štiri. ■ Banka Slovenije je nekaj dni za Umarjem, ki je napovedal minus štiri, napovedala minus dvoodstotni padec gospodarske rasti. V relativno kratkem času prihaja pri napovedih do občutnih razlik. To nam povzroča precej preglavic, saj v Mercatorju tako kot v drugih podjetjih pri načrtovanju upoštevamo napovedi gospodarske rasti. Konec lanskega leta so bili načrti narejeni po napovedi 0,6-odstotne rasti. O tem, ali bo treba načrte kaj spreminjati, v tem trenutku ne morem govoriti. Smo pa že pri predložitvi letnega načrta za 2009 jasno zapisali, da bomo ob vsakem kvartalu ocenili, kakšen je načrt glede uresničljivosti in po potrebi pripravili tudi rebalanse. ■ Ali še držite besedo, ki ste jo dali konec februarja, da odpuščanj v skupini, ki zaposluje več kot 21 .600 ljudi, ne bo? Da, popolnoma. V preteklih letih smo veliko delali za racionalizacijo poslovanja in zato smo danes v dobri kondiciji. Letos ne nameravamo zmanjševati števila zaposlenih v okviru ukrepov proti krizi. Zaradi investicij v znižanje cen za potrošnike in povišanja stroškov financiranja letos načrtujemo bistveno nižje dobičke, kot smo jih dosegli lani. Poslovna uspešnost se bo znižala in zato se bo nekoliko znižal tudi del plače iz poslovne uspešnosti, osnovne plače vseh naših sodelavk in sodelavcev pa seveda ostajajo v celoti nespremenjene. Ključno je, da imajo naši zaposleni v teh časih varna delovna mesta, plače so še vedno krepko, skoraj deset odstotkov nad izhodišči, ki jih določa panožna kolektivna pogodba. Že sredi aprila bomo predčasno izplačali regres za letni dopust, tako kot vsako leto. Zaposleni v Mercatorju so lahko mirni, kar se tiče njihove dolgoročne socialne varnosti. V razmerah gospodarske krize se mi to zdi izjemno pomembno. ■ Še vedno menite, da je lahko kriza priložnost za podjetja, ki imajo veliko denarnega toka, in da se zaradi tega v Mercatorju ozirate za manjšimi in srednje velikimi podjetji, ki imajo težave. Je na vidiku kak prevzem? Kadar je dostop do denarja otežen, imajo lažji dostop do finančnih virov uspešna in velika podjetja z močnim denarnim tokom, kot je Mercator. Mi lahko brez pomoči bank investiramo 150 milijonov evrov, kar kaže na našo finančno moč. V takih razmerah bo veliko drugih gospodarskih družb v finančnih težavah. V teh razmerah se je možno enostavneje strateško povezati z drugimi trgovci oziroma jih kupiti. Mi take priložnosti spremljamo in ne izključujem možnosti, da ne bi izpeljali še kakega prevzema. O konkretnih projektih pa ne morem govoriti. ■ Se s Sparom in Tušem še vedno dogovarjate o usklajenem zviševanju cen, kot vam očita Urad za varstvo konkurence? To pa je hudobno vprašanje. Tega Mercator namreč ni nikoli počel. Postopki Urada za varstvo konkurence se nanašajo na specifičen del aktivnosti, povezanih z aktivnim uveljavljanjem enotnih cenikov na nabavnem trgu, sploh pa ne na prodajnem. ■ Postopek še ni končan? Postopki še tečejo. Mi smo predložili več ekspertnih mnenj, ki kažejo, da omenjene aktivnosti v nobenem primeru ne pomenijo omejevanja konkurence. ■ Lahko vas doleti globa v višini desetih odstotkov letnega prometa. Ekspertna mnenja, ki smo jih predložili Uradu za varstvo konkurence, kažejo, da nismo v ničemer omejevali konkurence. Praksa enotnih cenikov je v Mercatorju v veljavi že od leta 2004 v vseh pogodbah z našimi dobavitelji, ki jih je urad že večkrat pregledoval in ni našel ničesar spornega. ■ A po drugi strani vam je varuh konkurence šel le na roke, saj vas je z odvzemom glasovalnih pravic zaščitil pred največjimi lastniki iz Laškega, ki že nekaj časa rovarijo proti sedanji upravi. Drugih postopkov Urada za varstvo konkurence ne poznamo, saj nismo vanje neposredno vključeni, tako da bi jih težko komentiral. Seveda smo seznanjeni, da določene družbe nimajo glasovalnih pravic, in tovrstne sklepe UVK in ATVP uprava upošteva. Na zadnji skupščini je imel zato glasovalne pravice zelo majhen delež lastnikov. ■ Je že znan datum redne letne skupščine? Ne, ta datum še ni znan. Nadzorni svet je na zadnji seji že pripravil vse potrebne predloge sklepov, tako predlog sklepa o uporabi bilančnega dobička kot tudi predlog imenovanja revizijske družbe. Ob tem pa je nadzorni svet ocenil, da zaradi pričakovanih sprememb v lastništvu še ne more predlagati nove sestave nadzornikov. Letos je namreč volilna skupščina, saj nadzornemu svetu konec oktobra poteče mandat. Skupščina mora zato letos imenovati nove nadzornike, ki bodo od novembra dalje štiri leta nadzorovali Mercator. ■ Teoretično se lahko zgodi, da v primeru, če bodo družbe okrog Pivovarne Laško imele še £ £ Trenutni položaj na globalnih finančnih trgih je tako slab, kot še ni bil zadnjih sto let. Zdaj prodajati kakršnokoli finančno premoženje, je z ekonomskega vidika slabo, ker so cene na zgodovinsko najnižjih ravneh. To velja tako za Mercator kot za vse druge slovenske in evropske delnice. J ™ naprej zamrznjene glasovalne pravice, lahko na koncu ostanejo celo brez nadzornikov. Do tega ne more priti. Skupščina vedno veljavno odloča z večino prisotnih glasov, tako da je za imenovanje novih članov nadzornega sveta nepomembno, ali posamezni lastniki imajo ali nimajo glasovalnih pravic. Težko pa je v tem trenutku oceniti, kakšna bo sestava, kdo bo imel glasovalne pravice. V vsakem primeru je pomembno, da je kapitalski del nadzornega sveta uravnotežen, da lahko kompetentno zastopa interese vseh skupin delničarjev, tako velikih, srednjih kot malih. To je tudi namen nadzornega sveta. Lastniki imenujejo svoje predstavnike v nadzorni svet, ki nato neodvisno, samostojno in kompetentno uveljavljajo interese družbe in s tem interese vseh lastnikov. ■ Torej lahko redno letno skupščino pričakujemo v drugi polovici leta? Sklic skupščine je odvisen predvsem od tega, kdaj bo nadzorni svet oblikoval nov predlog nadzornikov. To je njegova pristojnost. Uprava nato izvede sklic skupščine. Zakon zahteva, da mora biti sklic skupščine izveden najkasneje do avgusta v tekočem letu. Lani je bila skupščina avgusta in tudi letos bo najkasneje v tem mesecu, saj bomo zakonske roke spoštovali. ■ Torej vas čaka dolgo, vroče poletje? Vsako leto imamo dolgo, vroče poletje. Letos pa bo v težkih razmerah gospodarske krize še bolj težko kot običajno. ■ Kako pa kot predsednik uprave Mercatorja gledate na dogodke zadnjih dni v Istrabenzu, kije bil tudi pomemben solastnik Mercatorja? Vemo, daje polovico lastniškega deleža prodal Infond Holdingu, drugo polovico pa je zasegla UnicreditBank. Zelo težko komentiram konkretno dogajanje, ker situacije v Istrabenzu in njihovih odnosov z bankami in lastniki ne poznam. Zaradi gospodarske krize in razmer na globalnih finančnih trgih se lahko marsikatero podjetje, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v tujini, znajde v insolventnosti. Še zlasti to velja za tiste, ki ne ustvarjajo veliko denarnih tokov iz poslovanja, ampak so bolj usmerjeni v finančne naložbe. Te pa so letos globalno izgubile od 60 do 80 odstotkov vrednosti, kar ima velik vpliv na solventnost tovrstnih gospodarskih družb. ■ Po eni strani se res pozna vpliv te krize, toda po drugi je k propadu nekaterih slovenskih podjetij pripomogel pohlep posameznikov, ki so izvedli menedžerske odkupe in čez noč postali lastniki velikanskega premoženja. Pred dvema letoma je bilo svetovno gospodarstvo v razcvetu, cene so letele navzgor, občutek je bil, da so cene delnic brez meja, da bodo šle v neskončnost. Toda lani, še zlasti po stečaju ameriške banke Lehman Brothers, se je izkazalo, da bodo stvari bistveno resnejše, kot so sprva kazale. Sredi septembra 2008 se je globalni finančni svet spremenil čez noč. Od tedaj dalje je situacija popolnoma drugačna in taka, kot je nihče ni mogel pričakovati. Verjetno so številni posamezniki, podjetja in banke ocenjevali, da bo gospodarsko okolje še naprej pozitivno, konjunkturno usmerjeno, in so tudi zato bile napačne ocene obsega tveganj. ■ Vi osebno, kot je razvidno iz nekaterih vaših intervjujev, nimate ravno najboljšega mnenja o menedžerskih odkupih. Govorili ste o dinastičnem kapitalizmu ... Kako na načelni ravni gledate na velike slovenske menedžerske odkupe, ki smo jim bili priča v zadnjih letih? So šle te stvari čez mero? Ne, ne bi mogel reči, da sem kar na splošno proti menedžerskim odkupom, saj so lahko izvedeni tako ali drugače. Sem pa dejal, da mi koncept dinastičnega kapitalizma ni posebno všeč. Za razvoj Slovenije, ki je majhna država, ne bi bilo dobro, če bi majhno število posameznikov obvladovalo prevelik del slovenskega gospodarstva. Lastništvo nad gospodarstvom bi moralo biti bolj razpršeno. Da bi bilo tudi na trgu kapitalistov in trgu kapitala čim več igralcev, ki med seboj tekmujejo, ki imajo različne poglede, različne interese, vse to pa podžiga njihovo podjetnost in s tem tudi konkurenčnost podjetij. Da so tudi zaposleni in mali delničarji aktivno vključeni v takšna dogajanja. Vse to skupaj lahko da družbi pozitiven razvojni moment. Da niso vse stvari že kar vnaprej determinirane. ■ Tak koncept obstaja tudi v Rusiji, a še Putin gaje omejil. Popolnoma nič nimam proti temu, da so ljudje premožni, če so s svojo sposobnostjo, s podjetništvom to pošteno dosegli. Mislim pa, da ni prav, da bi bila prevelika moč v majhni državi v rokah majhnega števila posameznikov. Če ti posamezniki čutijo širšo odgovornost do okolja, v katerem delujejo, potem se mi to ne zdi problematično. Ni pa nujno, da so taki. In zato takšne strukture lahko pomenijo veliko družbeno tveganje. A to je samo moje osebno mnenje. ■

Medij: Reporter
Avtorji: Šurla Silvester
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Intervju tednamali
Datum: 14. 04. 2009
Stran: 27