opravila prvo stopnjo skrbnega pregleda. Prodajalca prav tako nista razkrila, kaj ponuja edini interesent, saj razpisna komisija ponudbe menda še ni pregledala. Kadova predstavnica za stike z javnostjo Vesna Razpotnik je pojasnila, da bo lahko ponudnik, če bo izpolnjeval razpisne pogoje, pristopil k drugi stopnji skrbnega pregleda. Neuradno pa je že slišati, da so možnosti, da bi državna sklada pri zgolj eni ponudbi uspela Palomo vsaj solidno prodati, majhne. Sicer pa se je družba Alka za državni delež v Palomi potegovala že ob prvem poskusu prodaje, ki se je začel lani in končal letos spomladi, a je bila menda takrat hrvaška ponudba za Kad in Sod zlasti cenovno nesprejemljiva. Alka, ki je hčerinska družba celovške Alcamed, s Palomo poslovno že sodeluje na področju distribucije. Na novinarska vprašanja o Palomi sta včeraj ob primopredaji odgovarjala tudi prejšnji in novi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak in Matej Lahovnik. Vizjak, ki je pred časom Palomo tudi obiskal, je poudaril, da je treba sladkogorsko družbo sanirati in ji dolgoročno utrditi položaj s strateškim partnerjem. Povedal je, da je naklonjen dokapitalizaciji Palome, saj je to po njegovem mnenju pomembno za srednje- in dolgoročno preživetje družbe. S svojim stališčem je seznanil tudi vodstvi obeh državnih skladov, vendar na njune odločitev ne more vplivati. »Državna sklada izvajata postopke in njuna bo tudi končna odločitev. Jaz se operativno v te zadeve ne spuščam, ker za to tudi nisem pristojen,« je dejal. Novi minister Matej Lahovnik je prav tako menil, da sta na sta na potezi paradržavna sklada: »Kakor vem, sta sredi poskusa iskanja strateškega partnerja. Očitno je nadzorni svet sprejel načrt o dokapitalizaciji družbe in zdaj morajo uprava, nadzorniki in lastniki opraviti svoje delo.« Maja Grgič Nasprotni predlog malih delničarjev Štiriindvajset malih delničarjev, ki imajo skupaj približno četrtinski delež Palome, je včeraj za skupščino, ki bo 1. decembra, napovedalo nasprotni predlog. V njem enako kot organi družbe predlagajo dokapitalizacijo Palome v višini 20 milijonov evrov, vendar z izdajo navadnih, in ne prednostnih delnic, saj bi se z izdajo prednostnih delnic po njihovem mnenju Kad in Sod izognila prevzemni ponudbi. Predlagajo še, da se tretji krog vpisa delnic omogoči le tistemu, ki je pripravljen prevzeti vse nevpisane delnice ali najmanj četrtino delnic po povečanju kapitala, prav tako se jim ne zdi smiselno določanje praga uspešnosti vpisa novih delnic. Nasprotni predlog 24 lastnikov še predvideva, da lahko uprava prednostno pravico obstoječih lastnikov pri povečanju kapitala izključi le, če družba najde strateškega lastnika, ki bo pridobil najmanj četrtinski delež. Mali delničarji so še napovedali, da bodo nasprotovali sedanjemu predlogu dokapitalizacije družbe, kar za državna sklada ni nepomembno, saj je za takšne sklepe na skupščini potrebna tričetrtinska večina prisotnega kapitala. Andrej Vizjak Matej lahovnik

Medij: Delo
Avtorji: Grgič Maja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 25. 11. 2008
Stran: 15