razvoj in zagotavljajo stabilne zaposlitve. Problem pa je z domačimi lastniki z domicilom zunaj regije. Naštejmo ključne: Savo v turizmu, Laško v Radenski, NFD v Muri. Vse družbe v lasti omenjenih konglomeratov so v zadnjem obdobju na močnem prepihu. Tudi vstop »kapitala nacionalnega interesa« v preteklosti je za sabo puščal prah in pepel. Potrošnik je za kratek čas rešil prezadolžena Živila, ki na koncu niso vzdržala in so pristala v objemu Mercatorja. Tudi sanirana banka z denarjem lokalnega gospodarstva in varčevalcev, ki bi jo lahko dobro prodali tujemu strateškemu partnerju, je podcenjena pristala v objemu NLB, ki ji je oklestila vse poslovne pristojnosti. Danes pa predsednik uprave iz te banke odhaja z milijonom evrov nagrade. Pustimo preteklost, vrnimo se k trem najmočnejšim lastnikom treh ključnih pomurskih podjetij. Sava se je po lanski izredno hitri in, kot kaže, nepremišljeni razrešitvi direktorja Term 3000 znašla v težavah in jih kadrovsko konsolidira že skorajda dobro leto dni. Upajmo, da so končno prišli do rešitve, ki bo spravila razvoj nazaj na stare tirnice. Podobno je z Muro, v kateri NFD ribari v kalnem brez kakršne koli odgovornosti že več kot desetletje. Drži sicer, daje nenormalno pričakovati od NFDja, da bi rešil Muro s svežim kapitalom, ker so tu še mali delničarji, kipa žal ne premorejo kapitala, da bi lahko enakopravno sodelovali pri reševanju. Hkrati pa je tudi res, da taka razmerja ne dajejo NPD-ju takšne moči, da bi lahko počel z Muro, karsemuzahoče, kot je počel v zadnjih sedmih letih. Vtem času drži v rokah vse vzvode kadrovske politike, kipa žal ne dajejo pozitivnih poslovnih učinkov. In na končuje tu še Radenska. Ena najbolj prepoznavnih blagovnih znamk v nekdanji državi. Če se vrnemo nekoliko nazaj, je igra s tem podjetjem povzročila največ posredne škode v pomurskem prostoru. Vztrajanje in dokazovanje nekdanjega vodstva še samostojne Radenske z nadzorniki vred, da so vlagali v Moravske Toplice in dosegli konverzijo »neobstoječe terjatve« v lastniški delež, sta bili verjetno ključni, da je prišlo do prodaje Toplic. Zatem seje zgodil prevzem Radenske s strani Laškega brez »gotovine v nacionalnem interesu«. Prvi zaslužek Laškega je bil s prodajo deleža v Moravskih Toplicah in potem še s kupnino za radensko zdravilišče. Radenska seje kljub vsemu obdržala nad vodo in ves čas solidno poslovala ter nesla zlata jajca za »osamosvajanje Laškega«. Tudi kadrovskih pretresov ni bilo nenormalnih. Družbo sta vodila dva direktorja. Očitno pa je, da sta morala oditi, ko sta stopila na »svojo pot« in začela ščititi interese družbe in njen razvoj. Prvega je razrešil nadzorni svet, sedanji in prokuristka pa očitno nista čakala na nadzorni svet, ampak sta se odločila za sestop sama. To, da se umikata tako direktor kot prokuristka, je pomenljivo in da misliti. J. Votek

Medij: Vestnik Murska Sobota
Avtorji: Votek J.
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Aktualno
Datum: 22. 01. 2009
Stran: 3