Po poročanju lokalnih časnikov naj bi zato nova koalicija pod vodstvom Alenke Bratušek v svoji pogodbi »prezrla« prvi pomol prav zaradi Popoviča, iz mestne občine Koper pa odgovarjajo, da za zdaj niso bili vključeni v projekte, ki jih podpira nova vladna koalicija, da pa pričakujejo, »da bo v prihodnosti sodelovanje na ključnih področjih, kot je pristanišče Koper, tako, da bodo upošLevani tudi interesi občine oziroma njenih občanov«. Odgovor jc seveda na trhlih temeljih. Za razvoj kontejnerskega prometa iz strategije razvoja Luke Koper je razvidno, da je družba že v letu 20iisprejela petletni strateški načrt za obdobje 2011 do 2015, v katerega so vključili tudi študijo izvedljivosti Poslovna in razvojna prioriteta Luke koper so predvsem kontejnerji in avtomobili, zaradi česar potrebujejo naložbo v prvi pomol. Koalicija pod vodstvom Alenke Bratušek te prioritete v svojo koalicijsko pogodbo ni vnesla, načrtuje pa podaljšanje drugega in graditev tretjega pomola, za kar bi v Luki Koper potrebovali več kot 1 00 milijonov evrov. la razvoj poslovanja kontejnerskega prometa v tem pristanišču. Na podlagi te študije sta kot najustreznejša lokacija opredeljena pomol ena (kontejnerski terminal) in njegovo neposredno zaledje. V letnem poročilu za 2012 so še zapisali: »Skupina Luka Koper vidi naslednje korake na poti razvoja kontejnerskega terminala in ohranitve obstoječega konkurenčnega položaja v poglobitvi bazena I in podaljšanju pomola I ter ureditvi zalednih površin s širitvijo tirnih zmogljivosti.« Za Luko Koper jc tudi znano, daje želela postati vodilni pristaniški sistem za globalne logistične rešitve držav Srednje in Vzhodne Evrope, z zanesljivim pristaniškim sistemom pa naj bi spodbujali logistične rešitve na najkrajši poti do osrčja Evrope. Zapisali so še, da si bodo prizadevali za vzpostavljanje vseh Luka Koper ima koncesijo za prihodnjih 30 let; državi in mestni občini Koper plačuje 3,5 odstotka letnih prihodkov, kar je okrog štiri milijone evrov letno za koncesijo in še približno pet milijonov evrov za uporabo stavbnega zemljišča. pogojev za povečanje pristaniških zmogljivosti in da večji infrastrukturni posegi, kot sta drugi tir in pomol I (kontcjnerski pomol) še ne napredujejo in ne bodo končani do leta 2015, zamude pri poglabljanju morskega dna bazena T, ki bi omogočilo prihod bolj naloženih ladij z večjim ugrezom, pa vplivajo na izgubljanje tržnih priložnosLi konlejnerskega terminala in posledično tudi na zmanjšanje obstoječega tržnega deleža Luke Koper. Nadalje so navedli, da je luka v začetku leta 2011 začela izkop že odcejenega materiala iz kasete na čelu pomola I, nato pa jc od pristojnih organov dobila odločbo o prepovedi oddaje odpadlega morskega sedimenta. Zapisali so tudi, da so mestni občini Koper že leta 2010 »večkrat posredovali vlogo za podelitev pravice graditi na parcelah«, vendar neuspešno. Ustavno sodišče je nato oktobra 2012 mestni občini prepovedalo še pravico razpolaganja z nepremičninami na območju občine Ankaran do dokončne odločitve. Boris Popovič si prizadeva predvsem za povečanje obsega potniškega prometa, nova koalicija pa mu je očitno prisluhnila in v svoji pogodbi zanemarila razširitev za luko razvojno strateškega prvega pomola. Bili so že na dobri poti iz Luke Koper so tudi sporočili, da med infrastrukturnimi projekti v letu 2013 izpostavljajo dokončanje projekta poglabljanja obale na kontejnerskem terminalu, pri čemer utegnejo za odlaganje mulja uporabiti zemljišči v lasti države. Poleg tega so napovedali, da bodo poskušali skladno z usmeritvami državnega prostorskega načrta zastaviti tudi načrte za širitev pristaniških zmogljivosti. Vletu 2012, ko je resorno ministrstvo za infrastrukturo in promet vodil Zvone Cernač, so v luki dejali, da v sodelovanju z ministrstvom iščejo druge ustrezne rešitve, cilj Luke Koper pa je, da bi hkrati s poglobitvijo plovnega kanala, za kar skrbi država, ladjarjem omogočili, da prihajajo v Koper z večjimi ladjami in posledično z večjim številom konteineriev. Denarja za naložbe ni na pretek omenili smo tudi študijo o izvedljivosti pretovora zabojnikov, ki so jo naročili v Luki Koper in izsledke umestili v svoje poslovne cilje. Že takrat so se namreč odločali o poslovnem Kristjan Verbič, predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), je pretekli teden na skupščini dosegel glasovanje proti odpoklicu članov nadzornega sveta in imenovanju novih. modelu za graditev tretjega pomola ali pa o možnosti podaljšanja kontejnerskega pomola. S študijo naj bi tudi odgovorili, kakšne so pravne možnosti za oddajo koncesije morebitnemu novemu koncesionarju za graditev in upravljanje tretjega pomola. Študijo je izdelala nizozemska agencija MTBS, v kateri so združeni specialisti za razvoj pristanišč. Naloga MTBS je bila tudi poiskati pot, kako pritegniti vlagatelje v koprsko pristanišče. Slednji so nato priporočili, naj poiščejo strateškega vlagatelja in upravitelja kontejnerskega terminala, graditev tretjega pomola pa je najdražja možnost za povečanje zmogljivosti pretovora zabojnikov; najučinkovitejše je podaljšanje prvega (kontejnerskega) pomola v dveh fazah. Luki Koper zdaj zmanjkuje denarja za naložbe. V zadnjih treh letih so zanje letno porabili le nekaj deset milijonov evrov. Naložbe v podaljšanje prvega ali drugega pomola oziroma v graditev tretjega, ki so ocenjene na več sto milijonov evrov, pa Luka Koper ne more financirati sama, zato so v študiji MTBS iskali tudi druge možnosti. Lahko bi bili prvi v Evropi časnik Eman cc je lani zapisal, da jc nizozemski MTBS v letih od 2006 do 2009 svetoval tudi »pristaniški upravi Rijeka in Luki Rijeka, nato pa so na Reko pripeljali investitorja in konce sionarja, to je filipinsko-ameriško podjetje IC'1'SI, ki upravlja 22 kontejnerskih terminalov v 16 državah po svetu. Koncesijo so dobili za 30 let, v kontejnerski terminal pa naj bi investirali 70 milijonov evrov in povečali zmogljivosti, ki bi se približale sedanjim zmogljivostim Luke Koper (med 600 in 700 tisoč zabojniki na leto)«. Navedli so še, da jc agencija MTBS v študiji predvidela, naj bi v Luki Koper v letu 2014 povečali površino pristanišča s sedanjih 19,5 na 34,2 hektarja, v letu 2017 bi prvi pomol podaljšali s sedanjih 600 metrov na 1.100 metrov, železniški Gašpar Gašpar Mišic, nekdanji poslanec Jankovičeve PS in zdajšnji sekretar v kabinetu predsednice vlade, želi imeti Luko Koper pod svojim nadzorom. Luka Koper s ptičje perspektive Luka Koper je razdeljena na sedem terminalov, največ prostora pa zaseda avtomobilski terminal. Terminal za splošni tovor je zaseden predvsem s skladišči za kavo, sladkor, izdelki za gospodinjstvo, izdelki iz jekla, z lesno pulpo in s papirjem. Velik del pristanišča je zaseden z lesom. Nekoliko manjši del je namenjen za sadje, živino, žito in rude. V študiji nizozemske družbe, ki je vodilna na tem področju v Evropi, so zasedenost terminala s posameznimi vrstami tovora križali s finančnimi kazalniki in priporočili, da bi zmanjšali prostor, namenjen avtomobilom, lesu in splošnim tovorom. Ta tovor bi nadomestili s premogom, z železovo rudo in razsutim tovorom. Priporočajo tudi, da bi preučili druge možnosti optimizacije strukture tovora. terminal razširili iz tritirnega v petlirnega, leta 2022 bi pomol podaljšali na 1.900 metrov, do leta 2025 pa na 2.200 metrov. Leta 2025 bi železniški terminal razširili na sedem tirov, razširili bi terminal za tovornjake, površino pristanišča pa povečali na 54 hektarjev. V MTBS pa so pripravili tudi načrt hitrih ukrepov povečanja zmogljivosti: v pristaniško infrastrukturo bi bilo Lreba investirati 45,4 milijona evrov, v opremo pa 24,4 milijona, skupaj torej približno 70 milijonov evrov. V letu 2014 bi bilo po njihovi oceni treba začeti podaljševati prvi pomol, kar bi omogočilo povečanje zmogljivosti kontejnerskega terminala s 700 tisoč TEU na 900 tisoč TEU v letu 2016. Prva faza podaljšanja pomola skupaj z dodatno opremo bi stala 153 milijonov evrov. Najverjetnejše podaljšanje prvega pomola V študiji je predvidenih več možnosti za povečanje zmogljivosti: s podaljšanjem prvega pomola bi za 333 milijonov evrov lahko povečali zmogljivosti na približno dva milijona TEU, s podaljšanjem drugega pomola bi z naložbo 383 milijonov evrov povečali zmogljivosti na 2,15 milijona TEU, v graditev tretjega pomola bi morali investirati 479 milijonov, zmogljivosti pa bi povečali za 2,1 milijona TEU. Pri MTBS ugotavljajo, da je stroškovno najučinkovitejše podaljšanje prvega pomola, ker bi omogočilo tudi najučinkovitejšo uporabo opreme. Glede na projekcije rasti pretovora bi v Luki Koper dosegli približno dva milijona TEU med letoma 2025 in 2030. S strateškega in finančnega vidika pabi bilo najbolje ustanoviti pristaniško upravo in v sestavo uvesti novo podjetje, ki bi upravljalo kontejnerski terminal. Takšna organizacija bi omogočala dostopanje do sredstev EU za razvoj infrastrukture, hkrati pa bi se država izognila velikim infrastrukturnim naložbam, ki bi jih prevzel zasebni investitor. To naj bi bil strateški partner, ki bi hkrati prevzel razvoj kontejnerskega prometa. Luka Koper bi še vedno opravljala logistične storitve na vseh drugih šestih terminalih. Pri MTBS so še ocenili, da bi v primeru takšnega poslovnega modela lahko delničarjem v obdobju med letoma 2012 in 2019 razdelili 84 milijonov evrov prek dividend, ob upoštevanju prilivov od prodaje dela pristanišča pa bi ta znesek zrasel na 263 milijonov evrov. S prihodom PS se vse obrača na glavo V Luki Koper so nato sledili priporočilom nizozemske agencije in vse to zapisali kot smernice prihodnjega razvoja družbe. S prihodom nove vlade pod vodstvom Alenke Bratušek pa se je to postavilo na glavo. Za razvoj pristanišča je, kot kaže, v novi vladi zadolžen Gašpar Gašpar Mišic, nekdanji poslanec PS in državni sekretar v kabinetu vlade. Zanj se je govorilo, da želi postati novi predsednik uprave Luke Koper, vendar se to doslej ni potrdilo. Dejstvo pa je, da je bila ena njegovih prvih poti po imenovanju nove vlade prav na sedež Luke Koper. Luko in mestno občino Koper je med prvimi obiskal tudi Stanko Stepišnik, novi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. Tedaj jc s koprskim županom Borisom Popovičem in predsednikom uprave Luke Koper Bojanom Brankom podpisal pismo podpore o gospodarskih razvojnih prizadevanjih lokalnega okolja in pristanišča za mednarodni promet v Kopru. Podpisniki so se zavezali »k tvornemu sodelovanju in odpravi administrativnih ovir, s čimer bi čim hitreje izvedli aktivnosti in projekte, potrebne za doseganje načrtovanega razvoja«. Zapisali so še, da je treba začeti oziroma nadaljevati z aktivnostmi, ld bodo Luki Koper omogočile rast pretovora, »po drugi strani pa lokalnemu okolju zagotovile takšen razvoj pristanišča, ki bo skladen s trajnostno naravnanim razvojem lokalnega okolja«. Nadalje so še navedli, da si bo vsaka od podpisnic v skladu s svojimi pristojnostmi prizadevala za razvoj potniškega terminala in nadaljevala s prizadevanji za nadaljnji razvoj potniškega prometa v koprskem pristanišču s ciljem pridobitve statusa matičnega pristanišča za potniški promet. V slednjem poznavalci razmer vidijo tudi načrte župana Popoviča, o katerih smo pisali na začetku članka. Ponovimo tudi to, da Luka Koper denarja za tako obsežne naložbe preprosto nima. Na vidiku kadrovski cunami Boj za ka drovski prevzem Luke Koper pa še vedno ni končan. Ob koncu preteklega tedna so se delničarji sešli na skupščini. Ta je minila v znamenju predloga nekdanje Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) oz. Slovenske odškodninske družbe (SOD) za odpoklic vseh članov nadzornega sveta družbe. Pri omenjeni točki je bil po naših podatkih edini razpravljavec Kristjan Verbič, predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), ki je pozval navzoče delničarje, da glasujejo proti odpoklicu, predvsem spričo predloga za imenovanje novih članov nadzornega sveta, ki najverjetneje ne bi imeli prav dolgega mandata, saj je bil predlog podan še pred korenitimi spremembami v vodstvu predlagatelja (SOD). Verbič je pri tem izpostavil pomen kar se da stabilnih razmer pri upravljanju družbe za njeno uspešno poslovanje. Ob tem je izrazil zadovoljsLvo zaradi ustvarjenega dobička družbe in sklepa nadzornega sveta o njegovi delitvi, kar bi po dolgem času vendarle prineslo tudi delitev dividend delničarjem. Dejansko je nato skupščina s 94,93 odstotka glasov nasprotovala odpoklicu dosedanjih članov nadzornega sveta, medtem ko je odpoklic podprlo le društvo MDS. Zaradi nezakonitega (tudi po besedah predsedujočega skupščini in notarke skupščine) predloga sklepa o reviziji nekaterih poslov za zadnjih pet let (2007-2011), ki je bil sprejet z 99,89 odstotka glasov (glasovanja se jc vzdržala Kapitalska družba), je VZMD nato napovedal izpodbijanje takšnega sklepa. Izpodbijanje je napovedalo tudi društvo MDS, vendar ni glasovalo proti takšnemu sklepu, niti ni bilo (kot vse kaže) kot pravna oseba navzoče na skupščini, zaradi česar ni izpolnjevalo pogoja za možnost izpodbijanja omenjenega sklepa. Skupščina je bila zaradi začetne nesklepčnosti (26,66 odstotka namesto staLutarno določenega 30-odstoLnega kvoruma) odložena za eno uro, pri čemer je mestna občina Koper po začetku skupščine predlagala preklic le- te, društvo MDS pa njeno nadaljnjo prekinitev. Oboje je predsedujoči skupščini, odvetnik Stojan Zdolšek, zavrnil kot proceduralno nesprejemljivo, saj bi bila skupščina lahko preklicana edino na zahtevo SOD, ki je zahtevo za sklic podala. Hkrati je odvetnik Zdolšek omenil tudi okoliščine in sodno prakso, povezano s t. i. stopniščno skupščino Pivovarne Laško, kjer je še vedno v teku sodni postopek, ki ga jc sprožilo VZMD. Na skupščini jc bilo navzočega le 25,74 odstotka kapitala. Ob tem je Verbič protestiral zaradi neodgovornega ravnanja večinskega lastnika Republike Slovenije (51 odstotkov) pri upravljanju tako pomembnega gospodarskega subjekta, kot je Luka Koper, m DELNIČAR ŠT. DELNIC (31.12.12) DELE2(3i.i2.i2) Republika Slovenija 7. 140.000 51,00% Slovenska odškodninska družba, d.d. 1.557.857 11,13% Kapitalska družba, d.d. 696.579 4,98% Mestna občina Koper 466.942 3,34% KD Indija -Kitajska, delniški 160.205 1,14% KDGalileo, fleksibilna struktura naložb 158.230 1,13% Vzajemni sklad KD delniški dohodkovni 149.849 1,07% Abanka.d.d. 134.583 0,96% Delniški vzajemni sklad Triglav Steber I 114.859 0,82% Perspektiva FT, d.0.0. 1 25.895 0,90% Skupaj deset največjih delničarjev 10.694.436 76,39% Skupaj vse delnice 14.000.000 100,00%

Medij: Demokracija
Avtorji: Kocjan Vida
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 11. 04. 2013 
Stran: 36