Mali delničarji in imetniki podrejenih obveznic so besni, saj bodo njihove delnice in obveznice zradirane. »To je svinjarija, vendar žal ne moremo nič narediti,« je ob napovedih, kaj čaka male delničarje v primeru podržavljanja, ogorčen Harald Kamer, ki v Banki Celje sicer nima veliko delnic. Prepričan je, da razmere v banki niso tako kritične, kot se jih prikazuje. »Kako to dokazati, ne vem,« pravi Kamer, ki se tudi sprašuje, na osnovi česa je banka za nakup novih delnic določila ceno dobrih 33 evrov. Karner tudi pravi, da bi država ljudem morala pomagati, ne pa jih razlaščati. »Groza, kaj je NLB kot večinska lastnica naredila z Banko Celje, ki je bila včasih sinonim za konzervativno in varno naložbeno politiko, od katere so imeli koristi vsi - zaposleni so imeli plače, delničarji dobiček, gospodarstvo pa posojila,« pravi še eden od malih delničarjev, ki ne želi biti imenovan. Prepričan je, da bi Banko Celje morali leta 2011, ko je bil še čas za to, prodati. Za nakup se je takrat zanimala SKB, ki je tudi že oddala ponudbo, vendar naj bi jo NLB zavrnila. SKB naj bi za delnico ponujala približno 300 evrov. »Če bi do prodaje prišlo, bi delničarji dobili kar nekaj denarja, davkoplačevalcem pa banke ne bi bilo treba sanirati,« opozarja naš sogovornik. Napoveduje tudi, da se bodo mali delničarji banke zagotovo združili in začeli postopek za ugotavljanja odgovornosti tistih, ki so krivi za današnje razmere. Veliko vprašanj, nič odgovorov Zaradi napovedi, da Banko Celje zagotovo čaka podržavljenje (odločanje o dokapitalizaciji naj bi namreč bilo le slepilo), so ogorčeni tudi v Društvu malih delničarjev Slovenije. Prepričani so, da banka ni v tako slabi kondiciji, kot so jo v stresnih testih prikazali tuji strokovnjaki. Upravi in nadzornemu svetu so zato že marca poslali pismo, v katerem so jima postavili vrsto vprašanj, na katera še vedno niso dobili odgovorov. Zato bo jutrišnja seja skupščina zagotovo burna. Mali delničarji namreč želijo izvedeti, na kakšni osnovi sta bila določna znesek dokapitalizacije in cena za delnico, zakaj je rok za vplačila le 11 dni in koliko je znašala knjigovodska cena delnice 30. septembra in koliko 31. decembra lani. Male delničarje tudi zanima, ali Banka Celje še vedno izpolnjuje kriterije, ki jih za poslovanje bank predpisuje Banka Slovenije, sprašujejo se tudi, zakaj banka ni objavila javnega mednarodnega razpisa za dokapitalizacijo in zakaj je raziskava trga oziroma iskanje morebitnih dokapitalizatorjev trajalo le kratek čas. V društvu malih delničarjev, ki jih moti tudi to, da banka skupaj s sklicem skupščine ni objavila rezultatov poslovanja v letu 2013, ugibajo tudi o razlogih, zakaj vlada, ministrstvo za finance in Banka Slovenije tako hitijo z reševanjem primera Banka Celje. Menijo, da je k temu pripomogla napoved, da bodo ustavni sodniki zelo kmalu presojali o protiustavnosti novele zakona o bančništvu, na osnovi katere tudi vsem imetnikom podrejenih in hibridnih obveznic Banke Celje v primeru podržavljenja grozi razvrednotenje. JANJA INTIHAR Banka Celje ima malo manj kot 700 malih delničarjev, ki imajo v lasti 10 odstotkov banke.

Medij: Novi tednik Celje
Avtorji: Intihar Janja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 10. 04. 2014 
Stran: 5