Delo, 20.04.2010
Ljubljana - Mali delničarji Mercatorja prek svoje informacijske pisarne v okviru Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) nasprotujejo načrtom uprave Mercatorja glede višine dividend za leto 2009. Uprava je namreč v gospodarskem načrtu za leto 2010 zapisala, da bo predlagala skupščini delničarjev izplačilo dividend v znesku 2,50 evra bruto na delnico, kar je dobra polovica dividende, določene s srednjeročno dividendno politiko družbe.
Iz VZMD so včeraj sporočili javnosti, da pozivajo nadzorni svet in upravo Mercatorja, naj še enkrat razmislita o tej odločitvi in naj raje predlagata dividendo, ki bi se približala petim odstotkom trenutne tržne cene delnice, torej približno osem evrov na delnico. Zakaj? »Ker v zaostrenih gospodarskih razmerah dividende pomenijo več kot 17.000 malim delničarjem še neprimerno več kot sicer, poleg tega pa je družba v vseh preteklih letih izplačevala sorazmerno nizke dividende.« VZMD utemeljuje svoj predlog zelo pomenljivo (glede na to, da je Mercator sredi lastniških sprememb): višje dividende bi »še utrdile prepričanje, da družba Mercator razume položaj malih delničarjev in ceni njihovo pomembno in stabilno prisotnost v lastniški strukturi družbe kot so ji v preteklosti stali ob strani tudi mali delničarji s tem, da so podpirali razvojno usmerjeno politiko nizkih dividend«. Medtem ko v VZMD menijo, da ima Mercator na voljo več kot dovolj virov in tehtnih razlogov za izplačilo predlaganih višjih dividend, pa v Mercatorju zahtevo VZMD komentirajo zelo kratko in zadržano. Tamkajšnja direktorica odnosov z javnostmi Barbara Stegel je pojasnila: »Predlog uporabe bilančnega dobička za leto 2009 bo sestavni del letnega poročila, ki bo v skladu s predpisi objavljeno do konca aprila. O predlogu odločajo delničarji na skupščini delničarjev. Nadzorni svet in uprava družbe pri oblikovanju predloga uporabe bilančnega dobička upoštevata vse relevantne poslovne okoliščine in dejavnike, tudi pričakovanja delničarjev.« BOŽENA KRIŽNIK NKBM kupuje Mercator Ljubljana - NKBM, ta je še pred dobrim mesecem spadala v skupino bank, ki so organizirano ponujale svoje deleže zaseženih delnic Mercatorja zainteresiranim investitorjem, potem pa je od prodaje odstopila, je pred dnevi naredila nasprotno potezo: kupila je okoli 2,7 odstotka Mercatorja in postala lastnica 5,2 odstotka Mercatorja. Tako je presegla prag, ko mora država kot neposredna lastnica banke po zakonu o trgu finančnih instrumentov o nakupu in deležu obvestiti Agencijo za trg vrednostnih papirjev in upravo družbe. Nakup, ki ga je izpeljal najfinančnik leta 2010 Matjaž Kovačič, buri duhove med poznavalci finančnega trga, zlasti pa med komitenti banke. Ta v zaostrenih likvidnostnih razmerah in sredi kreditnega krča nima denarja za svojo osnovno funkcijo, kreditiranje gospodarstva, ima pa ga za investicije v deleže podjetij, ukrojene po meri države. Morda pa je, kot se namiguje po kuloarjih, za Kovačiča zanimivo tudi nepopolnjeno mesto v nadzornem svetu Mercatorja. B. K. Mercator
Medij: Delo
Avtorji: Križnik Božena
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 20. 04. 2010
Stran: 9