družbe za upravljanje NFD, ki upravlja največji slovenski id NFD 1. Kot v pismu predsedniku vlade Borutu Pahorju in njegovim ministrom ter vladnim strankam opozarja mali delničar Tadej Kotnik, predlog za spremembo zakona »dosledno sledi željam in stališčem družb za upravljanje«, argumentacija v njem pa naj bi vsebovala precej navedb in trditev, ki so po njegovem mnenju pristranske. Na ZDU-GIZ so potrebo po spremembi zakona upravičevali s težavami idov pri prodaji netržnih naložb in zmanjšanju izpostavljenosti do posameznega izdajatelja, to argumentacijo pa je kasneje uporabilo tudi ministrstvo za finance. Vendar pregled naložb preostalih štirih idov (NFD 1, KD, Zvon Ena in Krona Senior) razkriva, da se s prevelikim deležem (več kot 10 odstotkov) netržnih naložb soočata le Zvon Ena ID in NFD 1 ID. Kotnik še opozarja, da pri tem ne gre za zatečeno stanje, saj je NFD 1 ID v zadnjem letu in pol med drugim sodeloval pri dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke in Banke Celje ter kupil paket delnic Elektra Celje, Zvon Ena ID, pa delnice Elektra Gorenjska, Term Maribor in NLB. Tudi zmanjšanje izpostavljenosti do posameznega izdajatelja pod 10 odstotkov sredstev za ide ne bi smelo predstavljati večjih težav. Več kot 10 odstotkov sredstev imajo namreč idi (z izjemo Zvona Ena) le v delnicah Krke, ki pa je najbolj likvidna delnica na naši borzi. »Celo če izhajamo s stališča, da ne glede na to, da je bila situacija načrtno povzročena, zdaj pač je, kar je, je težava rešljiva z uvedbo drugačnega določila, in sicer da lahko vzajemni skladi, nastali s preoblikovanjem iz investicijskih družb, desetodstotno omejitev netržnih sredstev presegajo še tri leta po preoblikovanju,« drugačno rešitev predlaga Kotnik. matjaz.polanic@dnevnik.si