Žrtve potencialne velike zarote Društvo MDS in Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) v postopkih pred ustavnim sodiščem dokazujeta neustavnost ukrepov Banke Slovenije že od leta 2013, januarja 2015 se je pridružil še pravni postopek po uvedbi izrednih ukrepov za Banko Celje. Že vse od decembra 2013 opozarjajo, da so bili delničarji in obvezničarji slovenskih bank žrtev "potencialne velike zarote", in na sodiščih skušajo dokazati, da so bili podatki, ki so bili podlaga za vse ukrepe, domnevno prirejeni, seveda v škodo polovice prebivalcev Republike Slovenije, ki so bili bodisi delničarji bodisi obvezničarji neposredno ali preko pokojninskih družb in skladov ter zavarovalnic. Po podatkih MDS je bilo od decembra 2013 izbrisanih za skoraj 600 milijonov evrov obveznic šestih bank, 101.308 delničarjev teh bank je izgubilo svoje naložbe. VVZMD govorijo o prodaji odsvojenega premoženja skoraj sto tisoč malih delničarjev NKBM, ki jih nihče ni vprašal za soglasje, in opozarjajo, da država s tem hiti, še preden bi o tem odločilo ustavno sodišče. Medtem je Slovenski državni holding že dobil zavezujoče ponudbe, ameriški investicijski sklad Apollo pa naj bi za banko ponudil 200 milijonov evrov. 50 vedeli že veliko prej? "Ni naključje, da je država zasebnim lastnikom NKBM že decembra 2012 in potem še junija 2013 onemogočila sodelovanje v dokapitalizaciji banke in vmes razvrednotila premoženje delničarjev z inflacijo delnic od 39 milijonov na 323 milijonov; za delnico ni plačala 27 evrov kot sto tisoč malih delničarjev, temveč je 99 milijonov delnic samovoljno plačala' po 1 evro, 185 milijonov pa (na zahtevo Evropske komisije?!) celo samo po 1,3 centa. Tako je svoj lastniški delež povečala z 51 odstotkov na preko 97 odstotkov. NKBM je bila že leta 2007 polovično v zasebni lasti. Kako so vlada in poslanci ob sprejemanju sklepa o odtujitvi junija 2013 vedeli, da bo banka čez pol leta nacionalizirana? In kako so že takrat vedeli, da bo kapital banke po jesenskem pregledu kakovosti aktive 'izračunan' za negativnega, če so vsa revidirana poročila in tuje revizijske hiše potrjevale, da je kapital banke pozitiven, in to v obsegu, ki je zadoščal vsem predpisom o kapitalski ustreznosti celo v kriznih razmerah?" se sprašujejo v včerajšnjem sporočilu za javnost priVZMD. "Očitno sta vlada in Evropska komisija že junija 2013 načrtovali za decembra 2013 izpeljan manipulativni izbris malih delničarjev banke, ki naj omogoči dokončno odtujitev' NKBM," so še zapisali. Ali bo NKBM podarjena Zaradi nizke dosežene cene se v VZMD bojijo, da bo banka kupcu pravzaprav podarjena. Pred krizo so prodajalci bank dosegali 2,3- do 4,7-kratnike knjigovodskih vrednosti, v zadnjem času so ti mnogokratniki okoli 1,4. "NKBM je dokapitalizirana in ima visok količnik kapitalske ustreznosti 24,5 odstotka, njena knjigovodska vrednost je 640 milijonov evrov. Ima visoko varne državne obveznice v vrednosti 1,49 milijarde evrov (od tega okoli 800 milijonov evrov ob razlaščanju delničarjev namerno podcenjenih), ki banki prinašajo od 3- do 4,5-odstotne letne obresti ter ugodno razmerje med depoziti in posojili. Zato bi morala biti prodana vsaj za 900 milijonov evrov," opozarjajo pri VZMD. In dodajajo podatke: "NKBM ima v lasti državne obveznice (293 milijonov evrov) in obveznice DUTB z garancijo države (388 milijonov evrov), ki zapadejo v izplačilo decembra 2015 in decembra 2016. Bodoči kupec banke lahko obveznice unovči in si povrne morebitno posojilo za nakup banke. Kupec bo za NKBM torej plačal 200 milijonov evrov, od države in DUTB bo v naslednjem letu ali dveh poleg dobička banke in visokih obresti na državne obveznice dobil s poplačilom državnih obveznic še 681 milijonov evrov. Poleg tega bo lahko še znižal temeljni kapital banke, saj je njen količnik kapitalske ustreznosti dvakratnik zahtevanega, kar bo prav tako lahko izpeljal z izplačilom vsaj 200 milijonov evrov; torej si bo že v kratkem po nakupu lahko iz banke izplačal vsoto, ki bo presegala kupnino, in ob tem še vedno imel v lasti kapitalsko ustrezno banko, drugo največjo v Sloveniji," opozarjajo strokovnjaki VZMD in trdijo, da prodaja NKBM ni nujna. Skupina Nove KBM je dosegla v letu 2014 za 23,3 milijona evrov čistega dobička, operativne stroške je v primerjavi z letom 2013 znižala za 14,7 odstotka, od tega zajemajo stroški dela 48 odstotkov. Skupina je v letu 2014 oblikovala 44,5 milijona evrov neto rezervacij in oslabitev, kar je občutno manj kot v letu 2013, ter realizirala okoli 110,7 milijona evrov čistih obresti. Zadnji dan leta 2014 je imela skupina 4,4 milijarde evrov bilančne vsote in 1751 zaposlenih, so včeraj z objavo nerevidiranih podatkov sporočili iz NKBM. 600 milijonov evrov obveznic šestih bank je bilo izbrisanih r~~ ' I kt^^^^^^^^^^^^^^^^^^^M^M^M^M^M^M^^^a^^ *~~ ~ '~"~*^ VZMD meni, da bi NKBM morala biti prodana vsaj za 900 milijonov evrov. Apollo menda ponuja štiriinpolkrat manj. (gor Napast)

Medij: Večer
Avtorji: Ferluga Irena
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 10. 02. 2015 
Stran: 6