Vecer.com, 05.12.2013
Vseslovensko združenje malih deležnikov je v sredo na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti novele zakona o bančništvu. Če ne bodo uspeli, bodo šli vse do evropskega sodišča za človekove pravice, saj so zaznali resne kršitve ustave.
Tako je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Kristjan Verbič. Pobudo so vložili v imenu imetnikov 26. izdaje obveznic NLB in podali predlog za zadržanje izvajanja zakona, ki določa, da se bo v okviru sanacije bank omogočilo prenehanje ali konverzijo obveznic bank in katere namen je, da tudi imetniki hibridnih instrumentov prispevajo k reševanju bank.
Na vprašanje, zakaj niso združili moči skupaj z Društvom Mali delničarji Slovenije (MDS), kjer so napovedali, da bodo pobudi za presojo ustavnosti posameznih določil novele zakona o bančništvu za obveznico Abanke (ABVIP) in obveznico 26. izdaje NLB (NLB26) vložili v petek, je Verbič odgovoril, da "v MDS ni bilo pripravljenosti za skupno aktivnost".
"Ne gre samo za posamezne lastnike podrejenih obveznic bank, ampak tudi za pokojninske sklade in posledično po okvirni oceni za vsaj pol milijona slovenskih državljanov, ki iz tega naslova utegnejo utrpeti škodo, poleg tistih, ki so sami neposredno vlagatelji v obveznice," je povzel Verbič. Takšno ravnanje po njegovem močno škodi tudi naložbeni klimi v Sloveniji.
Velikost problema je ocenil na 200 milijonov evrov, čeprav so ocene Banke Slovenije višje. Odvetnik Miha Kuničiz Odvetniške pisarne Kunič, prek katere so vložili pobudo, je povedal, da so v njej povzeli prakso iz Španije, kjer imetnikov podrejenih obveznic niso razlastili, temveč so po njihovem vedenju posamezne banke z imetniki sklenile anekse in so ti izgubili med 14 do 19 odstotkov nominalne vrednosti obveznic.
Kot je povzel, so v tem primeru zaznali resne kršitve ustave, in sicer kršitev pravne predvidljivosti in retroaktivnosti, kršitev pravice do pravnega sredstva, kršitev varstva zasebne lastnine in kršitev določnosti pravnih aktov. "Vse te kršitve ne utemeljujejo posegov v človekove pravice, določene z ustavo," je poudaril Kunič.
V primeru NLB26 gre po Verbičevih besedah za specifične razmere, saj so bili imetniki slednjih še posebej zavedeni, saj jih je NLB oglaševala in zamenjevala depozite za obveznice na samih okencih. Poleg tega so šli posamezniki v te nakupe na podlagi zagotovila, da bodo ob premoženje (nominalno z obrestmi) le, če bo šla NLB v stečaj.