Po dolgotrajnih pripravah in praskah uvodnih spopadov so prve »žrtve« padle na petkovi skupščini; trije nadzorniki so se morali posloviti, med njimi tudi predsednik Danilo Toplek. Interpretacije razpleta skupščine so zelo različne. Predstavnik AUKN je zagotavljal, daje ravnanje agencije usmerjeno zgolj v iskanje največje koristi za banko. Nadzornike so zamenjali, ker jim ne zaupajo (čeprav so jim podelili razrešnico). Upravi sicer očitajo preslabe poslovne rezultate, a jo podpirajo. Revizijo nekaterih poslov so zahtevali, da bi se razčistile govorice o preteklih nepravilnostih, s čimer bi se lahko uprava povsem posvetila svojemu poslanstvu, to je ustvarjanju dobička in podpori gospodarstvu. Veliko jih temu ni verjelo. Danilo Toplek je bil neposreden: morali smo se posloviti, ker smo bili premalo poslušni za sugestije iz ozadja. Predstavnikmalih delničarjev Kristjan Verbičje celo menil, daje v potezah predstavnikov države mogoče prepoznati načrtno rušenje banke, in se vprašal o motivih za tako početje. Menjava nadzornikov je le uvod v menjavo uprave s predsednikom Matjažem Kovačičem na čelu, je prepričan Verbič. Ki pravi, da AUKN s svojimi potezami tudi grobo krši priporočila OECD, zaradi katere je bila sploh ustanovljena. Kakšne bodo resnične posledice menjave nadzornikov za banko, če sploh kakšne, bomo šele videli. Pri izjavah omenjenih, pa tudi številnih drugih, si velja pustiti nekaj prostora za dvom. Vsakdo pač igra v skladu z lastnimi interesi, ki seveda niso nujno enaki interesom banke ali množice njenih delničarjev. Ti, delničarji, bodo po sklepu skupščine deležni osmih centov bruto dividende na delnico. Za tiste, ki so delnice kupovali po 27 evrov ob prvi javni ponudbi pred skoraj štirimi leti, to pomeni pičli 0,3-odstotni donos, kar je več kot desetkrat manj od zaslužka z vezavo na banki. Nič čudnega, daje eden od malih delničarjev na skupščini pripomnil, da bi ga morali imenovati donator, in ne investitor. No, če smo pošteni, večina »investitorjev« je ob nakupu delnic NKBM špekulirala z rastjo njene vrednosti in se ni ukvarjala z dividendno donosnostjo. Vendar to ne zmanjša teže očitka, da banka ne dosega pričakovanega dobička. Gospodarska kriza je dober, tudi upravičen odgovor vodstva banke na takšne očitke, a kmalu se bo pokazalo, ali je to sposobno izpolniti svoje zaveze. Te so visoke. Ob dokapitalizaciji, ko je bila cena delnice pri osmih evrih sicer bistveno nižja, je predsednik uprave investitorjem obljubil do desetodstotno donosnost, iz česar bi lahko sklepali, da bi morala dividenda znašati kakšnih 80 centov, torej desetkrat več kot zdaj. V prihodnjih letih bo jasno, ali je te napovedi zmožen uresničiti. Kdaj bodo tudi v Sloveniji prišli časi, ko bodo vzrok za morebitne razrešitve članov nadzornih svetov in uprav bank njeni poslovni rezultati, in ne vse kaj drugega?

Medij: Delo
Avtorji: Červek Urban
Teme: Kristjan Verbič, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Mnenja
Datum: 25. 07. 2011 
Stran: 5