8,2%, Sava 7,5% , Telekom 6,8 %, drugihnetržnih vrednostnih papirjev 23,6%, seštevekvseh domačih tržnih vrednostnih papirjev 61,2% , seštevek tujih vrednostnih papirjev 9,5%. - ta struktura naložb se je začela slabšati v drugi polovici leta 2008, koje vrednost vseh tržnih papirjev začela zelo padati na vseh svetovnih borzah, še bolj pa na domači Ljubljanski borzi, vrednost netržnih naložb pa se je ohranjala na isti vrednosti ( po nabavni ), ker tržna ni znana. Delež netržnihsmovmesecujunijuše uspeli zmanjšati z delno prodajo netržne naložbe 6.6 2008 inje takrat delež netržnih naložb padel iz 17 % na 14,8%. Kasneje ob vedno hujši finančno - gospodarski krizi in vedno večji nelikvidnosti nismo več našli kupca za netržne VP, da bi delež zmanjšali - delež netržnih vrednostnih papirjev nismo povečevali, ampak se je avtomatsko v strukturi povečal čez 20% vmesecu novembru ob izjemno velikem izplačilu dividend delničarjem kljub globoki finančnikrizi (napodlagi visokih donosov v letu 2007 ) - nakupdelnicobdokapitalizaciji Nove ljubljanske banke nismo izvajali, ampak samo v minimalnem znesku delnic Banke Celje ( samo v znesku 39.000 EUR- in še to v glavnem prednostne delnice, ki so imele boljši donos na ceno delnice), inje vplivalo na povečanje netržnih VPvstrukturi naložb samo za 0,2% - 23. 12. nam je uspelo z velikim iskanjem možnosti zamenjati eno netržno naložbo v zaprti sklad v Srbiji (ki je že pomenila čez 12 % v strukturi ) za več različnih netržnih delnicinvmanjšem delu tudi z eno tržno delnico (to so bile tiste netržne delnice , kijih g. Kotnik navaja, da smo jih konec decembra kupili ) inje torej v strukturi % naložb netržnih delnic ostal skoraj enak -24% - v vseh naslednjih mesecih poskušamo prodati en del netržnih delnic na različne načine, vendar po pošteni , ocenjeni vrednosti, zato , da ne bi bili oškodovani naši delničarji : z javno ponudbo delnic Hoteli Bernardin, Ljubljanske mlekarne inElektro Maribor v Financah v mesecu marcu, z direktnimi ponudbami večjim delničarjem teh družb, z pobudo, da se delnica Nove Ljubljanske banke uvrsti na borzo in torej postane tržna. Zavedamo se, da bomo pred preoblikovanjem IDa v VS zmanjšati delež netržnih naložb pod 10% ali še bolj in delež slovenskih slabo likvidnih tržnih delnic pod 5% vsake posamezne, samo v izjemnih primerih bomo lahko imeli določeno tržno delnico do 10% in še to največ 3 do 4 delnice, kar pa bo v teh težkih finančno nelikvidnih časih težko doseči, poleg tega pa bo potrebno z odprtjem sklada stalno zagotavljati likvidnost sklada zaradi verjetno izredno velikih izplačil vlagateljem iz sredstev sklada in bomo z prodajami povzročali velike p ritiske na ponovno nižanje cen delnic, predvsem na slovenski borzi, kar pa ne želimo v zaščito vseh delničarjev, tako našega sklada, kot nekaterih drugih pomembnih slovenskih družb. Zardi tega dejstva smo skupaj z preostalimi tremi investicijskimi družbami v teh kriznih časih predlagali finančnemu ministrstvu samo podaljšanje roka za preoblikovanje kot ki izni ukrep, da se stanje drugo letu ne bi spet zelo poslabšalo. Marjeta Fuchs, članica uprave Krekove družbe, d. o. o.

Medij: Finance
Avtorji: Fuchs Marjeta
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Komentarji in odmevi
Datum: 24. 07. 2009
Stran: 10