razprava o tem kljubbližini volitev še ne bo tako hitrokončala, saj so za začetek avgu-sta predvideli vložitev sprememb zakonodaje, ki se tiče lastništvain kapitala. Vendar je utopičnopričakovati, da bodo spremembesprejete še v tem mandatu, zato bousoda nadaljnega boja proti go-spodarskemu kriminalu odvisnapredvsem od izida volitev.Vloga nadzornih institucijOb obravnavi vladnega poročilao aktivnostih, usmerienih oroti koncentraciji kapitala, je ministerza gospodarstvo Andrej Vizjakv predstavitvi vladnega poročila- slednje je bilo izdelano po na-ročilu državnega zbora z junijskeseje o koncentraciji kapitala - po-udaril, da sta vlada in parlamentv svojem delovanju omejena inda so v preteklosti na največ te-žav naleteli pri nadzornih insti-tuciiah. Pri tem ie izrecno omenil Predvolilna vročica je tako rekoc že dosegla vrhunec. Na zadnji seji državnega zbora, na kateri je bil potrjen tudi odstoppodpredsednika državnega zbora Saša Pečeta, seje vnovič vnela ostra polemika o koncentraciji kapitala. Gašper Blažic,foto: Buenos Dias, arhiv Demokradje menjavo vodstva agencije za trgvrednostnih papirjev in urada zavarstvo konkurence. »Dolgoletnadirektorja sta bila sistemska zavo-ra za delovanje pravne države,« jedejal Vizjak in izrazil upanje naučinkovitejše in hitrejše delo so-dne veje oblasti. Vizjakje še ome-nil, da je morala vlada dodatnoprilagoditi nacionalno zakonoda-jo, m sicer zlasti specifikam tran-zicije gospodarstva. Med ukrepina tem področju je Vizjak naštelzaostritev in razširitev veljavnostiprevzemne zakonodaje, omejitev vloge posameznika v nadzornihsvetih, spreinembe zakonodaje,vzpostavitev večje vloge malihdelničarjev, krepitev vloge nad-zornih institucij in vzpostavitevpreglednejše sistemske ureditve.Med drugim je podprl tudi usta-novitev fmančne policije in cen-tra za IT forenzike. V nadaljeva-nju poslanske razprave v imenupredlagateljev točke je vodja po-slanske skupine SDS Jože Tankodejal, da se je vlada resno lotiladela in predlagala spremembezakonodaje, zaradi česar so ponjegovih besedah »naenkrat do-bili imena nekateri poštni na-biralniki in parkirišča«. Pri temje Tanko opozoril na dejstvo, danadzorni instituciji v preteklostinista opravljali svojega dela. Ponjegovih besedah je šele sedanjavlada izboljšala zakonodajo in seresno lotila dela, vladi in drugimorganom pa je napovedal polnopodporo v boju proti korupciji.EnOtna koaliciJa V nadaljevanjuse je v imenu koalicije oglasil Bran-ko Grims (SDS). Po njegovih bese-dah je cilj predlaganih sklepov mporočila dati jasen in nedvoumenimpulz, da živimo v pravni drža-vi, da želimo živeti tako, da bomodejansko vsi pred zakonom enakine glede na to, koliko kapitala imakdo in kje. Po Grimsovem mnenjupredlagani sklepi odpirajo vpraša-nje, ali se bo še naprej dovoljevalakoncentracija netransparentnegakapitala kot tisti ključ, ki v rokah drži večino slovenskih medijev, alipa se ji bomo zoperstavili, saj je odtega odvisna tudi demokratičnostdržave. Po mnenju vodje poslan-ske skupine NSi Jožefa Horvataje cilj vseh junijskih sklepov D2omejiti in preprečiti nadaljnje ne-etično bogatenje posameznikov, izvladnega poročila pa je mogočejasno razbrati, da so se dejavnosti,ki so jih pristojnim institucijamnaložili sprejeti sklepi, začele ne-mudoma izvajati in da so njiho-vi prvi učinki že vidni. V imenuSLS se je oglasil Andrej Fabjan in potrdil, da v stranld podpirajote sklepe, vendar bi morala vla-da nadaljevati aktivnosti, pa če jito DZ naroči ali ne. Fabjan sicerdvomi o rezultatu tovrstne obrav-nave, saj bi bila, kot je orisal, »vse-bina poročila deležna drugačneobravnave s strani opozidje, čebi bila točka na dnevnem redu vnormalnem obdobju«. SLS se pritem ni mogla izogniti povezavi sPivovarno Laško, saj na podlagiporočila urada za varstvo konku-rence ugotavlja, da so imeli prav,da problem ni samo v PivovarniLaško, Istrabenzu in Merkurju,ampak da gre za širšo problemati-ko. Zanirnivo je tudi stališče VilijaRezmana, ki je v imenu poslanskeskupine DeSUS - slednja je nekajčasa z eno nogo v opoziciji - na-čelno podprl boj proti tajkimom,saj je treba nepošteni tajkunizaciji»pristriči perutia. Vendar pa dvo-mi o učinkovitost parlamentarnihsej o tajkunih, predlagani sklepipa so po njegovo prazni.Agresiven odziv opozicije Na-stop predstavnikov koalicijskihstrank pa je sprožil silovit odzivopozidje, zlasti Dušana Kumra(SD), ki je prepričan, da je že samazahteva za sklic junijske m te seje»politično reklamna kampanjaboja zoper tajkune sedanje vlade, kisicer hkrati ukinja tudi protikorup-cijsko komisijo in s tem jasno kaže,da jo boj zoper gospodarski krimi-nal in korupcijo v resnici zanima lekot poceni predvolilna tema«. Po Borutu Pahorju se maščuje, da lanikljub veliki želji ni vstopil v boj zafunkcijo predsednika države. Borut Pahor se partnerstvu z Boškom Šrotom ne namerava odpovedati. Lani seje s Srotom srecala tudi politična predstavnica kapitala Katarina Kresal. Se bo BoSko Srot Mateju Lahovniku oddolžil za pretekle usluge? njegovih besedah je vladno poro-čilo »prazno in plehko«, dejavnostivlade in organov, ki so pristojni zanadzor, v poslanski skupini ocenju-jejo negativno in zato predlagaiiihsklepov ne bodo podprli, je še na-povedal. Podobno mnenjeje izraziltudi JožefŠkolč (LDS), ki je v poro-čilu pogrešal podatke o tem, da bitožilstvo že vložilo kakšno obtož-bo. Vili Trofenik (Zares) je obtožilvlado, da je poročilo poslala prepo-zno in zato ni spoštovala sldepov junijske seje DZ, poleg tega ne dajecelovite mformacije o problemati-ki poteka koncentracije kapitala vnekaterih družbah. Poročilo očitnoni bilo pripravljeno v sodelovanju spristojnimi mstitucijami. Medtemko je Bogdan Barovič opozoril napasivno vlogo nadzornih institucij,je Sašo Peče (Lipa), tudi kandidat zadirektorja Cestnega podjetja Mari-bor, če bi Lipa po volitvah izpadlaiz parlamenta, v svojem značilnempopulističnem slogu med drugimomenil, da sta bila med financerjiposlov, pri katerih je prihajalo dokoncentracije kapitala, tudi NovaLjubljanska banka m Nova Kredi-tna banka Maribor, ki sta bili ponjegovih besedah »pod direktnimvplivom vlade«, predlagane za-konske spremembe pa ne rešujejoničesar. Zanimivo je, da je Pečeto-ve navedbe o sodelovanju NLB inNKBM pri kreditiranju demantiralkandidat za podpredsednika morebitne Pahorjeve vlade Mitja Gaspa-ri. Opozicija je v nadaljevanju raz-prave vladi očitala, da se je velikavečina menedžerskih prevzemovzgodila v mandatu sedanje vlade mtudi z njeno vednostjo. Kljub temuje državni zbor nazadnje sprejelvladno poročilo z 39 glasovi za inle dvema proti.Ekipa brez Ropa odziv opozicijena vladne ukrepe proti tajkuniza-ciji gospodarstva seveda ni presenetil, se je pa mogoče strinjati stezo, ki jo je lansirala opozicrja, češda so protitajkunska vojna in sejeDZ, povezane z njo, predvsem delpredvolilnega dogajanja, pri čemerlahko zapišemo, da je opozidjskonasprotovanje vladnim protitaj-kunskim ukrepom prav tako (alipa še bolj) obarvano predvolilno.Pri tem se postavlja vprašanje,kakšna je dejansko računica opo-zicije (razen SNS) pri nasprotova-nju protitajkunski vojni; ali gre leza nasprotovanje vladi za vsakoceno ali pa želi opozicija s čimtršo kampaiijo uspešno prevalitiodgovornost za nastanek tajkunovna ramena vlade. Vprašanje je šetoliko pomembnejše, ker gre prinastopu opozicijskih poslancev zazelo ostro negativno kampanjo, skatero je v preteklosti še kot opozi-cijska stranka blestela SDS, vendarz njo praviloma ni uspevala, doklerni naredila preobrata leta 2004. Posnetki štirih let starih soočenjJaneza Janše z Antonom Ropomali Gregorjem Golobičem (tedajše oba LDS) namreč kažejo, da jeJanša tedaj izbral bolj defenzivnodržo, medtem ko je vlogo otenzi-ve prepuščal predstavnikom LDS,ki je bila tedaj vladajoča stranka.Čeprav so ankete kazale ugodenizid LDS, pa je stranka 3. oktobra2004 doživela poraz. Videti je, dana zelo podoben scenarij - porazvladajoče politike - računajo v SD, vendar se je izkazalo, da je, če iz-vzamemo nerodne nastope Boru-ta Pahorja, SD v izraziti ofenzivi,kar bi utegnilo uničiti preostanekprednosti, ki ga iina stranka v jav-nomnenjskih anketah pred Jan-ševo SDS. Zato je Pahor v oddajiOdmevi 21. julija napovedal, da vvladni ekipi - »vlado v senci« najbi predstavil avgusta - ne bo av-torja gospodarskega programa SDAntona Ropa, podobna usoda panaj bi doletela še enega prebežnikaiz LDS, in sicer Milana M. Cvikla,ki na) bi računal na funkcijo mini-stra za finance. Za slednjo naj bi bilnajresnejši kandidat Pahorjevtesnisodelavec Franci Križanič, pred-stojnik zasebnega Ekonomskegainštituta Pravne fakultete, kjer tacas dela tudi Mitja Gaspari, medmorebitnimi tekmeci za ta položajs tranzicijske levice pa se omenjajotudi nekdanji minister in more-bitni prihodnji Zaresov poslanec Janez Kopač, sekretarka Foruma21 Nevenka Črešnar Pergar in sve-tovalec vvolilnem štabu SD FranciPerčič. Prav tako ne smemo poza-biti na finančnika Boruta Jamnika(nečaka poslanke SD Brede Pečan)in Jožeta Leniča, ki naj bi se že hva-lil, da bo znova postal predsednikuprave Zavarovalnice Triglav, čebo stranka Zares postala del pri-hodnje vladne koalicije.Lahovnikov spodrsljaj Kadro-vska zasedba v dveh (ali mordatreh?) ključnih gospodarsko-fi-nančnih resorjih pa bo bržkoneodločilno vplivala tudi na usodoprotitajkunskih ukrepov. Če bonamreč Zares v primeru zmageSD vstopila v morebitno levo ko-alicijo, bo v tem primeru MatejLahovnik znova prevzel funkcijoministra za gospodarstvo takokot v času Ropove vlade, ko je zmesta ministrice za gospodarstvoodstopila Tea Petrin, nasledil pajo je Lahovnik, ki je bil do tedajdocent na Ijubljanski ekonomskifakulteti. Lahovnik je bil apri-la 2003, kmalu po tistem, ko jeAnton Rop na mestu predsedni-ka vlade in LDS nasledil JanezaDrnovška, kot predavatelj naekonomski fakulteti tudi pro-gramski vodja seminarja o zdru-žitvah in prevzemih podjetij in jetedaj predstavil model prevzemaIjubljanske družbe BTC, ki jebila po njegovih besedah šolskiprimer menedžerskega odkupapodjetja. Podjetje je kotiralo naorganiziranem trgu, prevzem, kista ga nadzorovali tako Ljubljan-ska borza kot agencija za trg vre-dnostnih papirjev, pa se je, kot jetrdil Lahovnik, dogajal zelo tranZanimivo je, da je Pečetove navedbe o sodelovanju NLB inNKBM pri koncentraciji kapitala demantiral kandidat zapodpredsednika morebitne Pahorjeve vlade Mitja Gaspari. Forum 1i, najuglednejši zastopnik tovarišijskega kapitalizma Milan Kučan seje neposrečeno vmešal v predvolilni boj, sparentno. Lahovnikje tedaj tudidejal, da je slovenska zakonodajado menedžerskih odkupov prija-zna, medtem ko je na zadnji maj-ski dan letos v DZ kot Zaresovposlanec zatrjeval, da seje 92 od-stotkov menedžerskih odkupovzgodilo v mandatu te vlade, samov zadnjih dveh letih naj bi biliizvedli dve tretjini vseh mene-džerskih prevzemov. Lahovnik jeseveda pri tem zarnolčal, da je kotstrokovnjak za prevzeme svetovalpri nekaterih ključnih gospodar-skih prevzemih, med drugim vpovezavi s Pivovarno Laško. Takoima Lahovnik na tekmah celj-skega rokometnega kluba, ki gafinancira Pivovarna Laško, svojsedež na tribuni za častne gosteskupaj z Antonom Turnškom,Boškom Šrotom, Andrijano Sta-rina Kosem in Francem Kangler-jem. Zato ne preseneča, da se jeLahovnik na nedavni prireditviPivo in cvetje v Laškem pojavil vdružbi z Boškom Šrotom, polegprvaka SD Boruta Pahorja ternjegovega strankarskega kolegain župana Radeč Matjaža Hana.Skrivna Gasparijeva vloga vseomenjeno seveda potrjuje tezo,da bi v primeru zmage tranzicij-ske levice Slovenija postala nekevrste tovarniško dvorišče tajku-nov in Foruma 21, saj je pove-zava med strankami tranzicijskelevice in tajkunskimi lobiji prevečočitna, da bi jo javnost lahko pre-zrla. Poleg tega se je v predvolilniboj s svojo ostro retoriko vmešalMilan Kučan, ki nikoli ni skrivalambicij, da bi postal nekakšenkrovni boter združitve stranktranzicijske levice pod dežnikom nove leve koalicije. Kučanu meddrugim nekateri pripisujejo bo-trstvo pri novi krščanskodemo-kratsld stranki, ki bi kradla gla-sove predvsem NSi (deloma tudiSDS), zaradi česar naj bi NSi iz-padla iz pariamenta. Ne nazadnjese je Kučan lani na Hvaru sešel zBoškom Šrotom, zanimivo pa jetudi, da v nedavnem intervjuju niobsodil nezakonitega bogatenja,čeprav se je še pred kratkim naposlanskem večeru s Cveto Zalo-kar Oražem branil, da ne odobra-va fmančnih mahinacij. Kučanovnastop je pri ideologih posame-znih strank tranzicijske leviceizzval precej slabe volje, saj najbi bil že z ustanovitvijo Foruma21 naredil veliko napako, ko se jekot zagovornik socialne pravičnosti začel prikazovati v družbi znajbogatejšimi menedžerji. Takoje ideolog SD in kandidat za enood ministrskih funkcij (za šolstvooz. visoko šolstvo) Igor Lukšič vpogovoru za Reporter ocenil, daje bilo vmešavanje nekdanjegapredsednika Milana Kučana vpredvolilni boj pred štirimi leti,ko je bil ustanovljen Forum 21,ponesrečeno. Po njegovo je bilotakšno vmešavanje razumljeno,kot da starejša generacija dajesporočilo, da novi voditelji nisozreli za prevzem oblasti in dapotrebujejo mentorstvo. Čepravje Lukšič s to trditvijo zadel bistvo, pa se je zmotil, ko je dejal,da se je starejša generacija sedajže pripravljena sprijazniti s tem,da mlajša generacija prevzamepomembnejše družbene položa-je. Kučan je v intervjuju za Magjulija letos sicer podprl Pahorja,vendar le pogojno, saj je očitnoprepričan, da Pahor ni sposoben,da bi vlado vodil sam. Zato se po-javljajo namigovanja, na) bi bilanapoved, da bo Mitja Gaspari vprimeru zmage SD postal pod-predsednik vlade, v resnici Kuča-nova ideja. Gaspari, ki je v minu-lem letu doživel kar dvojni poraz- najprej ni bil znova izvoljen zaguvernerja Banke Slovenije, natopa je v prvem krogu predsedni-ških volitev odpadel kot kandidatLDS -, )e tako prevzel vlogo kurirja med Pahorjem in Kučanom,ne nazadnje pa je že Gasparijevodružinsko drevo (njegova mamaMajda Gaspari je bila visokafunkcionarka v času komunistič-nega režima) dovolj velik razlog,da ga bodo »zdrave sile« podpr-le pri preprečevanju morebitnihPahorjevih samovoljnih odlo-čitev. Seveda se pri tem pojavljatudi tveganje, da bi Gaspari kotpeti prebežnik iz LDS v SD (zaRopom, Cviklom, Pavliho in Be-blerjevo) predstavljal kamen spo-tike v koalicijskih pogajanjih, sajje bila zaradi njegovega prestopazelo užaljena predsednica LDS Katarina Kresal. Zanesljivo pa je,da Gasparija, kar je tudi sairi pri-znal, ne mika več funkcija finanč-nega ministra, ki jo je opravljal vdevetdesetih letih v Drnovškovihvladah, pač pa očitno meri pre-cej više. Omenja se celo rezervniscenarij, po katerem bi Gasparipostal predsednik vlade, če bi Pa-hor pred tem doživel ostre kriti-ke, da ni sposoben vladati, kar somu očitali predstavniki Zaresa inLDS, s tem pa tudi nezaupnico.V Zlatl Rletki V zvezi s Kučano-vim in Gasparijevim »mentor-stvom« se zato pojavljatudi napo-ved, da bi Kučan in Gaspari lahkopredstavljala »grobarja« zmageSD, če bi se slovensko volilno teloodzvalo podobno kot hrvaško, ko)e pred dvema letoma HDZ kljubdrugačnim napovedim vendar-le obdržala vodilni položaj medstrankami, čepravje kazalo, da sebo na oblast znova povzpela SDPpod vodstvom Zorana Milano-viča, naslednika pokojnega Ivi-ce Račana. Milanovič je tako zapremierja napovedal zagrebškegaekonomista Ljuba Jurčiča, kar sopo mnenju hrvaškega političnegaanalitika Davorja Gjenera vo-livci razumeli kot pomanjkanjesamozavesti in resnične želje povodenju države. Bržkone se Pa-horju tudi rnaščuje dejstvo, dalani kljub veliki želji ni vstopil vboj za funkcijo predsednika države, ki mu je očitno veliko bolj pi-sana na kožo, kar tudi dokazuje,da je predvsem ujetnik političnihlobijev. Zato ne preseneča, da jeod lani, ko je SD dosegla vrhu-nec v javnomnenjski podpori, tado danes pšrecej padla, posledicatega pa so tudi vse bolj nervozninastopi poslancev SD in nekonsi-stentna Pahorjeva drža ne gledena to, da ima tranzicijska levicav rokah precej vzvodov oblasti,med drugim protikorupcijskokomisijo, informacijsko poobla-ščenko, medije, sodstvo in račun-sko sodišče. Bo to zadostovalo zaprevzem oblasti? 1B Pojavljajo se namigovanja, naj bi bila napoved o izvolitviMitje Gasparija za podpredsednika vlade v primeru zmageSocialnih demokratov v resnici Kučanova ideja. Igor Lukšic, podpredsednik SD Saso Pece, predsednikstranke Lipa Mitja Gaspari, nekdanji guverner BS

Medij: Demokracija
Avtorji: Blažič Gašper
Teme: NKBM - Nova Kreditna banka Maribor, Istrabenz
Rubrika / Oddaja: Politika
Datum: 07. 08. 2008
Stran: 12