V društvu Mali delničarji Slovenije so za STA zapisali, da odločitev ustavnih sodnikov očitno kaže na previdnost pred sprejetjem kakršnekoli odločitve po lanskoletni izvedbi ukrepov s strani države in Banke Slovenije kot regulatorja bančnega sistema.

"Očitno v domačih strokovnih krogih obstaja nesoglasje o tem, ali so priporočila oz. smernice EU pravno zavezujoče in jih je treba neposredno vključiti v pravni red držav članic ali ne, kljub temu, da jih ni potrdil Evropski parlament," ugotavljajo v tem združenju malih delničarjev.

Ustavno sodišče izrazilo resen dvom o nekaj trditvah

Pri tem opozarjajo, da je ustavno sodišče v tej zadevi izrazilo resen dvom o nekaj trditvah, ki jih ministrstvo za finance in Banka Slovenije vseskozi izrekata. Gre za navedbe, da naj bi bil ukrep izbrisa sorazmeren, da naj bi obveznost izbrisa upnikov izhajala iz temeljne pogodbe EU in da naj bi bila tudi sicer skladna s pravom EU.

V društvu navajajo tudi, da so ustavni sodniki v sklepu zapisali, da sprejeta novela zakona posega v pravico do pravnega sredstva oškodovancev ter da gre pri delnicah in obveznicah nedvomno za premoženjske pravice. Prav tako iz sklepa po njihovih besedah izhaja, da je šlo pri izbrisu tudi za poseg v pravico do zasebne lastnine.

Čeprav priznavajo, da je z vidika običajnega trajanja pridobitve mnenja Sodišča EU, to lahko traja tudi krepko več kot leto dni, to morda neugodno za izbrisane lastnike obveznic in delničarje, pa med njimi še vedno obstaja prepričanje, da bo končna odločitev ustavnega sodišča vendarle v korist po njihovem oškodovanim lastnikom obveznic in delnic.

Mramor: Končna odločitev ustavnih sodnikov šele v 2016

Finančni minister Dušan Mramor je danes ob robu seje DZ povedal, da bo lahko končna odločitev ustavnih sodnikov po njihovi oceni sprejeta šele v 2016. Na ministrstvu ne pričakujejo za državo negativne odločitve. Če pa bi do nje prišlo, to pomeni negativni javnofinančni učinek v letu 2016.

Ustavni sodniki so sicer na Sodišče EU naslovili več tudi medsebojno povezanih in soodvisnih vprašanj. Med drugim jih zanima, ali se posodobljene smernice Evropske komisije o državni pomoči v bančnem sistemu iz leta 2013, na katera se izgovarjata država in Banka Slovenije in v reševanje bank vključujejo tudi upnike in lastnike, razlaga tako, da zavezujejo članice EU, ki izvajajo ukrepe v bančnem sistemu.

Prav tako ustavne sodnike zanima, ali so te smernice skladne s pristojnostmi Evropske komisije na področju državnih pomoči iz temeljne pogodbe EU, ali so v skladu z načelom varstva upravičenih pričakovanj na podlagi prava EU in ali so skladne s pravico do zasebne lastnine iz Listine EU o temeljnih pravicah, ki je del temeljnih pogodb EU.

Prav tako jih zanima skladnost teh smernic z evropskimi pravili na področju varovanja interesov družbenikov in lastnikov gospodarskih družb ter ustanavljanja in upravljanja s kapitalom podjetij. Sodišče EU so vprašali tudi, ali se obstoječo evropsko direktivo o reorganizaciji in prenehanju kreditnih ustanov lahko razlaga tako, da se med ukrepe na njeni podlagi šteje tudi tiste iz smernic komisije, ki uvajajo t.i. mehanizem bail-in.

Resna kršitev več členov ustave?

Pobude za presoje skladnosti novele z ustavo so med drugim vložili Vseslovensko združenje malih deležnikov, društvo Mali delničarji Slovenije, varuh človekovih pravic in državni svet, potem ko je nanjo izglasoval odložilni veto, a jo je DZ ob vnovičnem glasovanju še enkrat izglasoval.

Pobudniki menijo, da je novela dovolila nesorazmeren retroaktiven poseg v pravice in da predstavlja resno kršitev več členov ustave. Medtem Banka Slovenije, ministrstvo za finance in takratna oblast njen sprejem zagovarjajo s stališčem, da je država lahko banke v skladu z evropskimi pravili rešila šele, ko so bili pri njihovi sanaciji s svojim premoženjem vključeni obstoječi lastniki in imetniki podrejenih obveznic.