RadovanŽerjav) so se podvizali v Muro, dabi preverili, kaj se dogaja vpodjetju. Dogajanje so popestriliše razočarani delavd, ki sodomači javnosti tudi stelevizijskih zaslonov (oddajaTrenja na Pop TV) sporočili, davečina za garaško delo za strojizasluži več kot skromnih 360evrov na mesec. Predsednik uprave AlešKumperščak, ki se je laniavgusta vodenja kolekdva lotil strdo roko in s tem dal vedetivsem, predvsem pa drugačemislečim, kdo je prvi človek vpodjetju, pravi, da je Muradružbeno odgovomo podjetje.To med drugim pomeni, da se vMuri zavedajo odgovornosti, kijo imajo do lokalnega in širšega okolja. Od obstoja Mure, ki sevedno zaposluje štiri tisočdelavcev, je močno odvisna socialna podoba pomurskepokrajine. Dejstvoje, dazaposleni v Muri kljub sramotnonizkim plačam kljub vsemupomagajo preživljati skorajpetino prebivalcev Pomurja.Kumperščak verjame vpreživetje in tudi v svetlejšoprihodnost podjetja s pogojem,da bodo v kolektivu do leta 2015uresničili zelo zahteven strateškirazvojni program. Čez sedem letnaj bi bilo v Muri zaposlenihnajveč 1800 delavcev, ki bodogonilna sila njene razvejenedejavnosti (celovita ponudbakupcem od nakupa blaga,kreiranja in šivanja oblek tertudi logistike) tudi zunajdomačega okolja.»Mura je v Sloveniji priznanablagovna znamka, na tujih trgihpa je znana kot proizvajaleckakovostnih oblačil. Gre zapovsem različni dejavnosti, vkaterih vidimo veliko razvojnihmožnosd in priložnosti, ki pa jihmoramo pametno izkoristiti. Všivanje oblačil postopoma vključujemo kooperante. Zatorazmišljamo, da bi takšen načindela razvijali tudi zneposrednimi naložbami vtujini. Naša velika prednost predkonkurenco na področjukooperacijskega šivanja oblačilsta naša tehnološka razvitost inveliko znanje delavcev. To nam priznavajo tudi kupci, ki namnaše delo v tem trenutkuplačujejo po najprimernejši ceni.Za minuto šivanja hlač trenutnodosegamo najvišjo ceno vEvropi. Prepričan sem tudi, da zakooperadjske posle, seveda obupoštevanju razmer nasvetovnem trgu, dosegamo realno ceno. Smo tudisoustanovitelj inovacijskega in dizajnerskega pod)et)a Modeus,katerega naloga je spodbujanjeinovadjskih procesov v modniindustriji regije in širše,« jepojasnil Kumperščak. Zaradivarovanja poslovne skrivnosti niželel odgovoriti na konkretmvprašanji, koliko Mura zaslnži sšivanjem ene obleke za nemškiBoss ali drugega tujega partnerjain koliko zasluži z lastno blagovno znamko, ki jo prodadomačemu kupcu.Tudi država bi z znižanjemdavkov in prispevkov za delovnointenzivne panoge pripomogla ksvetlejši prihodnosti Mure. Vtem primeru je Kumperščaknavedel konkretne številke.Stroški dela pomenijo kar 70odstotkov prihodkov dmžbe.Mura iz naslova na leto prispevav državno blagajno 12 milijonovevrov, njen celotni prihodek v letu 2006 pa je znašal 67,5milijona evrov. Stroške zaminimalno plačilo si delavec indržava »razdelita« v razmerju 60proti 40 odstotkov. Ali še boljkonkretno: neto minimalnaplača znaša 390 evrov, bruto iplača 1538 evrov in bmto 2 plača2635 evrov .V strukturiminimalne plače je za 235 evrovrazličnih davkov in prispevkov,ki jih mora plačati delodajalec.Kumperščakje prepričan, da imadržava dovolj »manevrskega«prostora za znižanje davkov inprispevkov kot pomoč oblačilnim tekstilni industriji.Mura je v letih 2002-2006zmanjšala izgubo z 12 na 2,25milijona evrov. Seveda tudi naračun sramotno mzkih plačzaposlenih. Kumperščakjenapovedal, da bodo lanskirezultati poslovanja zelopodobni predlanskim,morebitni odmiki odnapovedanih rezultatov pa bodošli na račun vrednotenja zalog,naložb in terjatev.

Medij: Delo - FT
Avtorji: Gerenčer Ivan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo - FT
Datum: 28. 01. 2008
Stran: 4