na trgu za tako prodajo, pa javni razpis ni smiseln. Sicer pa, kdo bi kupil 18 odstotkov? Imeli smo kvečjemu ponudbe, da bi od kakšnega drugega delničarja delnice odkupili." Zakaj pa jih niste, vsaj toliko, da bi imeli kontrolni delež? "Nismo jih kupovali, ker smo ocenjevali, da je Mura predvsem socialno-ekonomski projekt regije, ki se je z Muro tudi ekonomsko emancipirala. Mura je bila v tej regiji v 80. letih prejšnjega tisočletja največji zaposlovalec in je veliko prispevala k razvoju celotne regije. Žal se je po razpadu Jugoslavije in spremembah na trgu prepočasi prilagajala novim okoliščinam. Že pred mnogimi leti je bilo namreč jasno, da je Mura enostavno preve-liko podjetje. Ob sedanji veliki gos-podarski krizi pa so vsi nakopičeni problemi udarili na površje, seveda mnogo močneje, kot bi sicer." A niso vmesna prestrukturiranja in denarna pomoč države nič pomagali? Leta 1992 je bila Mura druga največja slovenska firma po številu zaposlenih s 5788 delavci, pred njo so bile le železnice, in ni imela izgube. Leta 2002 je imela še 5311 zaposlenih, zdaj jih ima 3305 in tudi letna izguba iz poslovanja se je v zadnjih sedmih letih do lani zmanjševala. "Res je, Mura se je pomembno zmanjšala, a se mora še. Sedaj imamo takšno, kakršna je. Sam čisto vsega upanja še nisem izgubil, saj za Muro obstajajo možne rešitve. Ali se nam bo uspelo o njih dogovoriti tudi s tistimi, ki bi pri tem sodelovali, vam ta hip (pogovarjali smo se v torek, op. p.) še ne morem povedati." Kaj ponujate zdaj? Prej delnic od zaposlenih niste odkupovali, četudi bi jih lahko bili, najbrž po nizki ceni, kaj lahko delavci pričakujejo zdaj? "NFD Holding delnic ni odkupoval, ker Mura ni bila razvrščena kot strateška naložba. Je pač tako, da v življenju ne moreš početi vsega sočasno." Ali lahko torej rečemo, da je NFD Holding v minulih letih v Muri igral vlogo socialnega korektorja? "Najbrž jo je, če se je zavedal, da družba posluje z izgubo in da se vrednost njene naložbe zmanjšuje. NFD Holding je pomagal upravam Mure tako, da je pomagal pri vzpostavljanju stikov z bankami in ljudmi, ki odločajo o dodeljevanju različnih vrst nepovratnih sredstev ter socialnih programih." Niste več bančnik, zdaj... "... po duši sem še vedno bančnik." Toda zdaj vodite finančno ustanovo, v katero vlagajo mladi, da bodo imeli v starosti dodatek k pokojnini. Tehtati morate, kaj delate z njihovim denarjem. Tudi v času finančne krize. "Takšno družbo, tj. NFD družbo za upravljanje investicijskih skladov, sem vodil do decembra 2008 in sedaj to počno moji nasledniki. NFD Holding pa je povsem druge vrste finančna družba. Njegova naloga je upravljanje kapitalskih deležev." Kaj torej načrtujete z Muro, za katero vam že leta ni vseeno, sicer ne bi bili več v njej, saj še Kada ni več? Javnost to ve in NFD Holding zdaj, ko se je znašel tudi v tajkunskih zgodbah, med tajkuni ne omenja... "Oprostite, če že omenjate tajkune, naj rečem, da niti NFD Holding niti sam osebno nimam s tem nič opraviti, mediji pa ste v svojih kvalifikacijah pač svobodni. Ali s tem koga prizadenejo, zagotovo ni skrb tistih, ki to počno. Sicer, kaj pa po vašem tajkun sploh je?" Zelo premožen človek, ki je v življenju uspel, nekateri so s svojim denarjem tudi kaj dobrega naredili. "No, to pa ni ravno prevladujoča definicija v sedanjih časih." Vas bogastvo ne zanima? "Sam nikoli nisem gradil osebnega premoženja, ampak sem vedno gradil firme, podjetja." Si ne privoščite bogastva, ker ste Gorenjec? Slovenci imajo raje premoženje kot firme. "Saj to mi mnogi očitajo. A me je vedno zanimala gradnja firm." Na katero ste zdaj ponosni? "Ponosen sem, ker sem ustanovil prvo borzo v socializmu, ki jo je dolga leta uspešno vodil Draško Veselinovič. Projekt, ki je uspel, je tudi Športna loterija. In tudi projekt NFD je uspel, čeprav se danes, v času svetovne krize, soočamo z dokajšnjimi problemi. Kdo se pa ne?" V NFD Holding pa imate lastniški delež? "Imam. Kupil sem ga na kredit v programu opcijskega nagrajevanja za vodstvo in nadzorni svet." Koliko je še vreden? Ste v krizi kaj izgubili? "Kdo pa ni! Po današnjem tečaju je delež vreden okoli 350 tisoč evrov." Ena vaša letna bruto plača? "O, kje pa. V NFD nikoli nismo imeli visokih plač." Kaj pa Habakuk? Ga še prodajate? "Terme Maribor so tudi naš projekt, Habakuk pa ni prodan, četudi bo lahko šel v prodajo, saj se moramo tudi mi razdolžiti. Posojila, ki so bila nekoč poceni, zapadajo, zgodil se nam je Istrabenz." Kako stojita vaši družbi, NFD DZU in NFD Holding? "NFD1 ID je med vsemi pidi dal delničarjem oziroma vlagateljem lastninskih certifikatov največjo vrednost. Lahko se najde kdo, ki bo rekel, da to ne drži. Sam pravim, da drži, upoštevati pa je treba ne le trenutne tečaje, ampak tudi izplačane dividende in čisto vrednost sredstev, torej knjigovodsko vrednost premoženja na delnico. Če pa k temu prištejemo še tisto, kar delničarji dobijo za delnice Holdinga, lahko rečemo, da smo dali našim vlagateljem nekajkratnike vrednosti glede na primerljive vrednosti, ki jih zagotavljajo naši konkurenti. Če nas ne bi doletela 'nesreča Istrabenz', bi mi to krizo opazovali bolj od daleč. Ne rečem pa, da ne bi imeli težav. Vsi jih imajo." Zakaj rečete nesreča Istrabenz? Ali vas je kdo tepel, da ste bili v njem? "Seveda nas ni, pri izrazu nesreča pa vztrajam. Sklenjeno smo imeli dobro storitveno pogodbo o poslu investicijskega bančništva, ki je bil domišljen in zavarovan s pogodbami. Na koncu pa se je odvilo drugače, kot smo upali, tako zaradi samega poslovanja Istrabenza kot finančne krize." Ste bili mar neprevidni? "Če človek vrti film nazaj, si lahko zdaj reče le, kaj mi je bilo tega treba. Sedaj se trudimo in verjamem, da nam bo uspelo zadevo popraviti in ohraniti največji del I Istrabenza ter si povrniti premoženje. Po naših ocenah ima namreč Istrabenz dovolj premoženja, da bo bankam poplačal dolgove, vprašanje je samo, kako hitro se bo to premoženje prodajalo. Banke so oziroma bodo določile, kako hitro mora Istrabenz posojila vračati, če pa se bo na finančnih trgih le začelo kaj dogajati, osebno verjamem, da bo Istrabenzu na koncu ostalo kar nekaj premoženja. Pomemben del svojega sedanjega premoženja pa bo le moral prodati." Kaj to pomeni za podjetja, ki delajo pod njegovo kapo? "Kakšno bo zaporedje odprodaj posameznih družb, težko rečem." Vi ste eden od tistih, ki zahtevajo vračilo. "NFD Holding je eden večjih delničarjev in mu Istrabenz ni nič dolžan. Dolžan je bankam. Nekateri od upnikov imajo take, drugi drugačne interese. Sam pa zagovarjam tole: naprodaj je sicer vse, ker je treba posojila vrniti, toda pred odločitvijo za posamezno prodajo je treba oceniti, kako bo trg rasel in v katerem delu se bodo borze dvignile. Na ravni, ki smo jih bili vajeni, se ne bodo dvignile še veliko veliko let. Slovenski borzni indeks v času mojega življenja verjetno nikoli več ne bo dosegel 12 tisoč točk, dolgoročno pa tudi ne bo obtičal na sedanjih 4 tisoč. Če bi slovenski trg rasel, kot so rasli svetovni trgi v zadnjega pol leta, bi že moral biti višje, kar bi vsem skupaj olajšalo življenje. Pa ni tako in to ni dobro." Zakaj smo tako previdni? "V Sloveniji je po moji sodbi ta hip problem likvidnost. Ljubljanska borza je preprosto nelikvidna." Ji bo kaj koristilo, ker je pod okriljem dunajske borze? "Dunajska borza je samo lastnik in organizator njenega delovanja. Včasih smo se šalili in rekli: borza ni drugega kot prostor, v katerem sta luč in ogrevanje, da lahko v njem organiziraš ponudbo in povpraševanje. No, sam upam, da bo tudi na naši borzi le prišlo do sprememb, kako hitro, bomo videli." » Muraje v preteklih letih pomemben del izgube ustvarjala tudi zaradi izplačil odpravnin zaposlenim Kako ECB odigrava svojo vlogo v teh časih pomanjkanja denarja v gospodarstvu? "ECB mora slediti Ameriki in emitira velike količine denarja, tako kot Fed in mnoge druge centralne banke. Toda količina denarja v obtoku se vedno regulira tudi z obtočno hitrostjo. Ta pa je ta hip izjemno nizka. Banke si med seboj ne posojajo, ker si ne zaupajo, zato posoja centralna banka, vsi presežki pa gredo nazaj v centralno banko, ker medbančnega trga ni. Slej ko prej pa se bo bančna praksa spremenila. Namesto da bi zaupale bonitetnim hišam, bodo same poskrbele za analize in same ugotavljale, katera banka je dobra in vredna zaupanja-, katera manj in katera sploh ne." Ali je v Sloveniji nastopil čas za novo hranilnico, ki bo denar posojala? Hranilnico a la Krekova? "Zdaj ni čas za to. V finančnem sektorju zdaj ni mogoče oziroma je zelo težko začeti iz ( nič. Ljudje namreč v življenju težko zamenjajo dve stvari, banko in cerkev. Že postopki za zamenjavo banke te odvrnejo od tega, pa si lahko na svojo banko tisti hip še tako hud. Samo pomisliš na vse formularje in na teden dni tekanja in ostaneš, kjer si." Ni ostal vaš še ne izpolnjeni projekt prav nova banka? Kaj je z idejo o AGB, združeni A banki in Gorenjski banki (GB)? "Projekt povezovanja je že star in ima več pobudnikov, včerajšnjih in današnjih. Če bo volja, se mogoče uresniči. A najprej mora dobiti vodstvo Zavarovalnica Triglav, potem pa verjamem, da bo prišlo do skupnega dogovora o združevanju obeh bank. Taka združitev je namreč zelo smiselna. GB je kapitalsko močna, A banka pa je tudi kapitalsko ustrezna in za razliko od GB prisotna na celotnem slovenskem ozemlju. Ta združitev je eden zadnjih večjih slovenskih projektov. Zadnji tovrstni bi lahko bila združitev Leka in Krke. A ni uspela. "Meni je bilo vedno žal, da nam ni uspelo, kar Švicarjem z združitvijo Cibe Geigy in Sandoza je. Naredili so Novartis. Mi smo se pa združitvi odpovedali, četudi bi imeli enega največjih genetikov na svetu. Škoda, da ni uspelo, saj bi to potegnilo za seboj marsikaj." Kaj? "Če bomo izgubili večinsko lastništvo slovenskih firm, potem bomo Slovenci le še delavci. Ampak to potegne za seboj celoten družbeni ustroj, do visokega šolstva. Tega se nekateri nočejo zavedati in s tako lahkotnostjo govorijo, češ, saj je vseeno, kdo je lastnik. Pa ni. Koliko dividend so v krizi tuji lastniki potegnili iz slovenskih firm?" Koliko? "Vse. Maksimalno. NFD Holding je zmeraj puščal glavnino dobička tam, kjer je bil ustvarjen, so pa nekateri naši konkurenti počeli to, kar počno tujci, in še počenjajo. Načeloma pa moramo, če domačega lastništva ni, pričakovati, da bodo tuji lastniki v krizi in sicer potegnili dobičke k sebi. Nikoli jih ne bodo puščali, kjer so bili ustvarjeni. In kje v obdobju krize najprej zapirajo podjetja? Doma ne, doma dobivajo subvencije. Zaprejo, kjer ne dobijo subvencije. Renault oziroma Revoz pritiska na slovensko vlado za pomoč vedno in povsod. Iz tega pa se da potegniti tudi zaključke." Kakšni so vaši? "Da bi morala biti enake obravnave deležna tudi nekatera slovenska podjetja." Katera? "Ne želim naštevati." Je med njimi Mura? "Zdaj ne, najprej se mora preoblikovati, potem pa lahko govorimo tudi o pomočeh." Pa sva spet pri njej. Kako je mogoče, da v Muri delavke že leta šivajo za minimalne plače, četudi jih je vse manj, njihov plašč pa stane tudi povprečno plačo. Je to način, kako se dela? Povejte odkrito: kakšna bi bila rešitev za to? "V Sloveniji tradicionalnih industrijskih panog skoraj nimamo več. Usnjarska, kar je je ostalo, se komaj prebija, ostala sta Peko in Alpina, tekstilna je skoraj ugasnila, med konfekcijskimi tekstilnimi je ostala Mura. Rekel sem že, da je ostala zato, ker je industrijsko emancipirala celo regijo, četudi je to industrija z nizko dodano vrednostjo. In zato je bila ta Mura vedno predmet politične pozornosti." Zakaj prav Mura? "Nam prinaša hvaležna vloga največjega, vendar ne odločujočega delničarja Mure enkrat letno možnost udeležbe na skupščini delničarjev, kjer nimamo vpliva, več pa ne. Toda vsaki dve leti so volitve. In pred vsakimi se zanimanje politike in politikov za Muro močno poveča, saj vedno stopi v ospredje vprašanje, ali se lahko v Muri zgodi kaj hudega. Politika namreč ve, da bi to pred volitvami vplivalo na glasove in na razmerja med strankami. Pred volitvami so tako uprave Mure pogosto dobile različne obljube. Ko so bile volitve mimo, so splavale po vodi tudi obljube." Zdaj pa prvič ni bilo predvolilnih obljub, saj je politike prehitela gospodarska kriza? Če bomo izgubili večinsko lastništvo slovenskih firm, bomo Slovenci le še delavci "Tako je in tudi druge podobne družbe v svetu so v podobnih krizah ali pa še večjih. Zdaj Mura ni nobena posebnost. Res pa je, da je bil tempo njenega prestrukturiranja in zmanjševanja števila zaposlenih v Muri prepočasen. Ko človek to reče, se sicer vedno zdrzne, kajti prav je, da imajo ljudje zaposlitev, in ni lepo, če rečeš, da bi morala Mura več odpuščati. Zato sam tega nikoli ne povem z navdušenjem, ker mislim, da ni prav, da je tako. Toda obstaja tudi druga plat medalje." Katera? "Soočiti se je treba z vprašanjem, kaj bo, če tega ne bi naredili. Jutri bodo delo izgubili vsi. Mura ne prenese več previsokih stroškov dela. Pa ne zaradi previsokih plač, ampak zaradi presežnih delavcev, torej zaradi previsoke mase za plače v stroških. Sam bi bil veliko bolj zadovoljen, če bi imele te delavke dvojne plače, ampak ne gre. Mura pa je tudi ujetnica delovnopravne zakonodaje." V kakšnem smislu? "Strinjam se, da smo socialna država, kot piše v ustavi, vendar moramo na koncu pogledati tudi, koliko zaposlitev in koliko stroškov dela v masi posamezna družba prenese. Mura je v preteklih letih pomemben del izgube ustvarjala zaradi izplačil odpravnin zaposlenim." Aja? "Ja, imamo podatke." Lahko poveste, koliko so prispevale odpravnine k izgubi v posameznem letu? "Lahko bi, a podatke še zbiramo in niso dokončni. Tempo zmanjševanja števila zaposlenih v Muri je bil vedno določen tudi z razpoložljivim denarjem za odpravnine. Bi lahko za odpravnine vzeli tudi posojila? Lahko bi jih vzeli in lahko bi celo rekel, da je del zadolžitve Mure nastal tudi zaradi odpravnin, ki pa po slovenskih zakonih delavcem pripadajo in jih je treba izplačati." To ste vedeli, res pa je, da delodajalci opozarjajo, da se bomo Slovenci pod temi pogoji drug drugega pojedli. "To je vprašanje delovnopravne zakonodaje, v pogojih manj socialne države, kot je Slovenija, bi stvari seveda urejali drugače. Zato tudi pravim, da problem Mure ne more in ne sme biti samo problem delničarjev. Če bi se mi, čeprav razpršeni in neorganizirani, pred desetimi leti dogovorili, kaj z Muro, katere proizvodnja je postala za razviti svet neperspektivna in se je selila v kraje s cenejšimi delavci, bi ostalo za delničarje pomembno več premoženja." A ga ni kljub vsemu kar nekaj? "Prepočasno restrukturiranje je premoženje Mure iz leta v leto zmanjševalo. Seveda na račun delničarjev, ki so v zadnjih sedmih letih izgubili preko 45 milijonov evrov premoženja, in nikogar drugega. Ampak bili smo slabo organizirani, brez strateškega lastnika, ki bi bil specialist in bi želel Muro prevzeti in jo voditi po svojih načelih." Zakaj ga ni bilo? Mura je bila in je pri Slovencih še pojem. "Tudi zaradi tega, ker je bila Mura vedno tudi socialni projekt. Saj so tujci občasno povpraševali po Muri, toda takoj ko so se seznanili s pravicami zaposlenih, ki f v tej deželi obstajajo, so veselje do nakupa Mure izgubili." Tudi nemški tovarnarji so izgubljali veselje nad pravicami nemških delavcev in so selili tekstil drugam, a ne? "Pred nekako desetimi leti sem se kot športni funkcionar o tem večkrat pogovarjal z bivšim predsednikom nemške smučarske zveze Fritzem Vvagnerbergerjem. Bil je tudi dolgoletni direktor in manjšinski lastnik najbolj ugledne nemške družbe za izdelavo športne konfekcije Bogner, ki sodi v najvišji evropski cenovni razred. Ko so zaprli zadnjo nemško proizvodnjo, katere del so prenesli tudi v Muro, a ne vem, če za njih še dela, proizvodnjo pa so pozneje selili vedno bolj proti vzhodu, so k njemu prišli ljudje, ki so bili dolgo v firmi, in mu rekli: 'Predsednik, mi nismo več firma. Mi nimamo več proizvodnje.' Wagnerberger mi je to povedal kakšnega leta 2002. Vse te procese smo torej nekateri zelo dobro razumeli in vedeli, kam vodijo." Vedeli ste, kam vodijo, se morda zato zdaj strinjate z dr. Jožetom Mencingerjem, ki pravi, da je nastopil čas deglobalizacije? "Bral sem ga in se lahko v mnogih točkah z njim strinjam, toda o tem ne odločamo Slovenci. Odločil bo nekdo drug. Mi smo na obrobju dogajanja in se žal pogosto tako tudi obnašamo. Da bodo svetovno ureditev doleteli popravki, je pa dejstvo. Po tej krizi bodo to pomembni popravki." Se bomo vračali k lastni proizvodnji? "Kakšen bo novi sporazum o svetovni ureditvi, je težko reči, še zlasti ker za zdaj razvite ZDA, Evropa in Japonska ne vključujejo vanj novih sil, Kitajske, Indije in arabskega sveta, ki ima danes morda edini presežke denarja. Rusijo sicer bolj malo vključujejo v pogovor, a jo vsaj spustijo zraven. Kako se bo to odvrtelo, ne ve nihče. Mi bomo posledic nove ureditve zgolj deležni, vplivali pa nanjo ne bomo čisto nič. Mura pa ima sedaj priložnost, da spremeni poslovne modele, le zgrabiti jo mora." S kakšnim novim poslovnim modelom bi lahko uspela? "Tipičen primer, kako lahko uspeš v stari panogi z novim poslovnim modelom, je španska Žara." V čem je ta model primeren za Muro? V tem, da Španke za Žaro šivajo tudi na domu? "Morda nekoliko po tem, predvsem pa , po poslovni prilagodljivosti. Mura ima danes dve kolekciji, jesensko-zimsko in pomladnopoletno. In to dela, dela in dela, ko se zgodijo zaloge in vse, kar sodi zraven, nastopi problem. Z novim poslovnim modelom pa bi se lahko uveljavila z manjšimi kolekcijami. Kar je dobro in na trgu gre, bi še šivala in kolekcijo dopolnjevala in nadgrajevala, kar ne gre, pa se bo v majhnih serijah lahko prodalo in dodajalo nove majhne serije. Toda za tako prilagodljivost mora biti Mura drugače organizirana. Prav zaradi take organizacije Žara šiva v Španiji, ne v Vietnamu in na Kitajskem, saj nima časa, da bi blago potovalo tja in nazaj." Bi to Murinim šiviljam in drugim omogočalo delo na domu? "O tem težko sodim, ker nisem specialist za panogo. Mura pa ima še eno priložnost, v kateri je prav gotovo prihodnost. To je izdelava oblačil po meri. Kupčeva oziroma potrošnikova želja se je v minulih dvajsetih letih dokončno uveljavila ne samo v avtomobilski industriji, ampak tudi v drugih panogah. Adidas vam na Elizejskih poljanah izmeri nogo, le še vrsto copata in njegovo barvo si izberete." Pri nas to počne Alpina. "Ja, za planinske čevlje. Enako se bo začelo dogajati tudi v konfekciji, zato se mora Mura specializirati in si poiskati tržišče. Mislim, da je vedno mogoče najti tržno nišo in biti v njej uspešen." Bi bil NFD Holding pripravljen investirati v to? Težko se boste iz Mure umaknili, saj je država že odklonila dokapitalizacijo, kar pomeni, da vas v Muri po knjižni vrednosti ne bodo izplačali. "Nikoli nisem rekel, da bi NFD Holding državi to prodal in sebe poplačal. Imamo pa prevzemno zakonodajo, ki jo je treba upošteva-■IIKI VJU I-' Pravite, da niste igrali na to karto? "Ne, nikoli." Ste prepričani? "Popolnoma. Če govoriva pogojno, bi država Muro lahko dokapitalizirala in izničila naše deleže na minimum. Sam pa sem tedaj rekel, da je vse dobrodošlo, o prodaji deleža državi pa se nisem nikoli pogovarjal. O tem, kaj bi bilo, če bi se zgodilo, da bi država dokapitalizirala obstoječo Muro za 5 milijonov evrov, je pa tako mogoče govoriti le teoretično, saj se to ne bo več zgodilo, ker so modeli že drugačni." Teoretično pa bi NFD, če bi držav dala 5 milijonov evrov, dobil koliko? "Vprašanje je, po kateri ceni bi Muro dokapitaliziral. Če po 1 cent na delnico, bi dobili nekaj pod 8000 evrov, če po 1 evro, pa nekaj manj kot 800 tisoč evrov. Vendar kot rečeno, to ni več aktualno. " Zakaj ste bili tako v primeru Istrabenza kot očitno tudi Mure proti stečaju? "Istrabenz je čisto druga zgodba in tam sem odločno proti stečaju, v primeru Mure pa sem proti zato, ker mi v stečaju ne znamo ohraniti zdravih jeder in tistega, kar bi lahko živelo naprej. V primeru Mure se ne bojim, da bi v stečaju prihajalo do pomembnih tožb ali česa podobnega. Vsaj sam ne vidim posebnih razlogov za to, da bi se stečajni upravitelj v Muri srečal z njimi. Ne vem pa, kakšni bi bili zahtevki zaposlenih, ki so pogojno edini možni tožniki v Muri. V primeru Istrabenza je zgodba povsem drugačna." Pa bo v njem prišlo do stečaja? "Osebno mislim, da ne bo. In prizadevamo si, da ne bi prišlo do stečaja, saj sem prepričan, da bi stečaj trajal deset let, ker bi bilo vloženih toliko tožbenih zahtevkov, da jih prej ne bi bilo mogoče rešiti. In na koncu bi bili vsi na slabšem." Ali lahko rečemo, da se je NFD Holding v kratkem času dvakrat opekel? V Istrabenzu in v Muri? "Za naložbo v Muri bi težko rekel, da smo se opekli. Povejmo raje dejstva. V Muro smo vstopili ob zamenjavi lastninskih certifikatov. PID NFD je bila velika pidovska družba in vsak pid, ki je sodeloval, je dobil tudi nekaj slabših ali zelo slabih naložb, večji še kakšno več. Privatizirala so se namreč vsa podjetja, tudi slaba. Pri nas smo tako že imeli stečaj Peka, ki se je po njem spet postavil na noge. Mura pa v tistih časih ni bila tako slabo podjetje, je pa res, da je denimo državni Kad svoj paket delnic v Muri že kdaj namenil za pokrivanje privatizacijske vrzeli. Ostal pa je v njej Sod, četudi sam menim, da v Muro družba, ki naj bi skrbela za poplačilo denacionalizacijskih obveznic in drugih obveznosti, ne sodi kot delničar." ■

Medij: Večer - V soboto
Avtorji: Zupanič Jelka
Teme: Sklici skupščin delniških družb
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 18. 07. 2009
Stran: 15