Revizija Silva Čeh Zadnji teden dni je bil kljub visokim temperaturam videti borben: kriminalisti so ovajali, delavci, tokrat Murini, so dvigovali pesti, politiki pričakovali - enkrat odstope, drugič rešilne lastnike ali pa vsaj take po svoji meri. Kriminalisti so, na primer, ovadili vodilne v Luki Koper, ovadbe je podala tudi komisija za preprečevanje korupcije v zvezi z razvpito prodajo dela Mercatorja. Vmes so tekle skupščine, Mercatorjeva tako rekoč kot po maslu. Skupščina Mercatorja je namreč potekala brez Infond Holdinga, kije večinskolastniško povezan s sistemom Pivovarne Laško, teden pa je sklenil nenadni, a za nekatere, denimo ministra Mateja Lahovnika in še koga, pričakovani
odstop Boška Šrota, ki pooseblja vrh laškega sistema. Za dodatno temperaturo je v že tako poletnovročinskem tednu skrbela Mura, njenih 3200 zaposlenih, s katerimi že desetletje in več tako ali drugače manipulira politika, od nje nastavljeni direktorji in potem kopica drugih, ki se tako ali drugače prisesajo na Muro. In ki se povrhu še kakovostno oblečejo, čeprav potem govorijo, da Mura ne znatrendovsko šivati. Tudi izračuni, zakaj država Muri tokrat ne more ali noče priskočiti na pomoč s tistimi petimi ali desetimi milijoni evrov, niso docela prepričljivi: zakaj naj bi bila tokratna pomoč Revozu povsem drugačna, kakor pomoč Muri, če naj bi bilo jasno, da ima Mura zdrava jedra. Tega, da državno pomoč tako ali tako povrne z davki in prispevki, pa skoraj ne kaže več ponavljati. Z vodilnimi kadri ni preprosto. Ali so (postali) tako imenovani tajkuni ali pa navadni politično nastavljivi in politično odstavljivi kadri, ki se jim vmes, tako kot ob prejšnji menjavi oblasti, očita vse po vrsti. Tistim v Luki Koper, denimo, od spornih poslov z zemljišči do zlorab položajev. A spomnimo se, kakšno bitko je ob nastopu Janševe vlade moral biti Bruno Korelič, dotakratni predsednik uprave Luke Koper. V Inetereuropi se prejšnji predsednik uprave Andrej Lovšin upira na vse kriplje in zahteva preklic krivdne razrešitve in s tem 300.000 evrov bruto plačila. In se pri tem se sklicuje na sklepe nadzornega sveta, ki so mu posle, verjetno tudi ruske, potrjevali. Tudi vmes ni popolnoma suh, saj mu samo inštitut konkurenčne klavzule, po kateri ne sme opravljati pol leta enake dejavnosti, kakršno je opravljal v Intereuropi, navrže 10.000 evrov. Neposredno iz blagajne Intereurope. Prejšnji teden se je sestavila nova uprava Petrola, ki jo vodi nekdanji prvi upravljavec Tuša Aleksander Svetelšek. Tudi Svetelšek si je menda predstavljal, da bo imel višjo plačo, recimo kakšnih 16 tisočakov, skratka nekaj tisoč evrov več, kakor mu jo je pripravljena potrditi vlada oziroma njen gospodarski minister Matej Lahovnik. A neizprosni minister Matej Lahovnik je ugotovil, da je Petrol vendarle v pomembni državni solasti, zato njegovim upravljavcem višje plače preprosto ne da. Zanimivo je, daje Mercator prav prejšnji teden najavil, da kupuje tako rekoč Svetelškove Tuše po nekdanji skupni Jugoslaviji. Torej prav ta Mercator, ki je imel prejšnji teden eno bolj gladkih in sladkih skupščin v zadnjem desetletju. Videti je, da so se na njej znašli sami podobno misleči nadzorniki in uprava. Oziroma, kakor je po skupščini povedal Žiga Debeljak, predsednik uprave Mercatorja, je to - b. p. sprejeti skupščinski sklepi - bilo mogoče zato, ker so bili vsi skupščinski predlogi transparentno in profesionalno in, jasno da, vsebinsko dobro pripravljeni. A je k tej b. p. preprostosti precej pripomoglo preprosto dejstvo, da na skupščini ni bilo glavnega lastnika, Pivovarne Laško oziroma njenega Infond Holdinga, ker mu je ATVP pač že pred časom odvzel glasovalne pravice. Novi predsednik NS Mercatorja Robert Šega pa je bil, vsaj kar zadeva glavnega lastnika, torej Infond Holding, torej Pivovarno Laško, torej krog, kateremu je Šega nekoč pripadal, preprosto poveden glede vpliva največjega lastnika: da ga že doslej ni imel pretirano veliko. Gotovo je videti četrtkov odstop Boška Šrota z mesta predsednika uprave Pivovarne Laško velika prelomnica na poslovnem in političnem zemljevidu Slovenije. Očitno si je del politike zanj prizadeval, minister Lahovnik ga je kar pričakoval. A politika je polna pričakovanja: v zadnjem tednu je na primer že spet pokazala, kako mehka so njena kolena, ko gre za zakonodajo, ki naj bi dokončno pometla s starimi pooblaščenimi investicijskimi družbami, nam vsem znanimi pidi. Že spet bi namreč preoblikovanje nekaj od njih, potem ko je večina že preoblikovana, odložili. Z razumevanjem (morda pričakovanji) politike, pa čeprav pridobljenim v zadnjem hipu. Politika očitno pričakuje tudi rešitelja Mure v obliki nekega strateškega vlagatelja. A pričakujejo tudi Murini delavci, ki so v četrtek jasno povedali, da se s politiki, pa čeprav najvišjimi, ne bodo salonsko pogovarjali, raje bodo molčali, na koncu pa, morda tudi še v imenu koga drugega, pokazali pest. Pa četudi fino - šiviljsko. Kakor koli, Slovenci, je pokazal Eurobarometer, vrhunec krize šele pričakujejo. A ni vse brezizhodno: minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je obljubil, da bo v drugi polovici leta 2010 trajna socialna pomoč za 150 evrov višja. Protesti - Za dodatno temperaturo je v že tako poletnovročinskem tednu skrbela Mura, njenih 3200 zaposlenih, s katerimi že desetletje in več tako ali drugače manipulira politika, od nje nastavljeni direktorji in potem kopica drugih, ki se tako ali drugače prisesajo na Muro.
Medij: Delo - FT
Avtorji: Čeh Silva
Teme: skupščina Mercator
Rubrika / Oddaja: Priloga FT
Datum: 27. 07. 2009
Stran: 2