Kriza niti najboljšim ne prizanaša Preostali od 1170 zaposlenih bodo delali 40 ur na teden, za kar bodo prejemali stoodstotne plače - V prvem četrtletju seje število naročil zmanjšalo za 30 odstotkov, maja pa se je prodaja povečala za slabo desetino Izlake - Po februarskem prehodu na 36-umi delovnik in po drugih protikriznih ukrepih seje uprava izlaškega Etija odločila za radikalno potezo: 1. julija bo odšlo na čakanje na delo doma približno 150 od 1170 delavcev iz režije in proizvodnje, preostali pa bodo prešli na 40-urni delovnik. Svet delavcev in sindikat podjetja bo uprava o
konkretnih imenih obvestila v teh dneh. Polona Malovrh Delavci Etija - posamezniki so lahko na čakanju največ šest mesecev, podjetje pa sme subvencijo države koristiti eno leto - bodo prejemali 85-odstotne plače, tisti s 40urnim delovnikom pa polne. Tomaž Berginc, predsednik uprave Etija, računa, da bodo s takšnim ukrepom bolje motivirali delavce in da se bo produktivnost, ki se je v zadnjih mesecih zaradi premeščanja zaposlenih z enega na drugo delovno mesto precej zmanjšala, znova povečala. »Računam vsaj na petdo šestodstotno rast,« je za Delo povedal Berginc. V zadnjih treh mesecih se v Etiju soočajo še z drugo težavo: z bolniško odsotnostjo, ki je celo 14-odstotna. Ob vprašanju, ali je tokratni seznam zadnji v družbi, ki je v vsej njeni zgodovini nikoli niso pretresale ne stavke (prva, pa še to opozorilna, je bila lani) ne odpuščanja, je bil Berginc redkobeseden: »Ljudi bomo klicali nazaj na delo glede na naročila.« Medtem ko so bili prvi štirje meseci letos v Etiju krizni, je bilo maja nekoliko bolje, toda prihajajo tradiconalno sušni poletni meseci. V prvem četrtletju se je število naročil v Etiju zmanjšalo za 30 odstotkov, maja pa se je prodaja povečala za slabo desetino. Prvo četrtletje je prizadelo sektor elektrotehnike, maja se je zadeva spremenila: število naročil se je začelo zmanjševati v sektorju keramike. V primerjavi z lani so v obdobju januar-april na ravni koncema imeli za 25 odstotkov nižje prihodke. Ukrep vlade s subvencioniranjem 36-urnega delovnika v višini 60 evrov na zaposlenega in 90-odstotno plačo ni bil najboljši. Maja so načrtovali 32-urni delovnik, a ga zaradi dodatnih naročil z izjemo 63 delavcev niso vpeljali. »K sreči smo že lani septembra zaznali, da se na trgu nekaj dogaja, in smo še pravočasno ustavili nekaj investicij. Po zaslugi tega je zadolženost Etija na ravni lanskega povprečja, letos ne zapade v izplačilo noben nov kredit, 30. junija pa bomo izplačali tudi regres,« je še povedal Berginc, pred katerim je vroči 24. junij. Na skupščini bodo delničarji odločali o tem, ali za dividende nameniti dobrih 348.000 evrov bilančnega dobička po 70 centov bruto za delnico (predlog uprave) ali 498.000 evrov po en evro bruto za delnico (predlog male delničarke). Negotova je tudi nagrada dvočlanski upravi v višini 64.500 evrov bruto. O delu nagrade, ki naj bi jo prejel, je Berginc dejal: »To znaša neto 12.000 evrov ali tri mesečne plače.« Po predlogu male delničarke naj ne bi uprava dobila nobene nagrade. Med delničarji Etija je tudi znani zagorski dobrotnik Gabrijel Brezovar s približno devetimi odstotki delnic.
Medij: Delo
Avtorji: Malovrh Polona
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva
Datum: 09. 06. 2009
Stran: 4