STA, 1.12.2015, Avtor: bdo/bg
Luxembourg, 1. decembra - Sodišče EU v Luksemburgu je za danes razpisalo javno obravnavo za soočenje mnenj glede novele zakona o bančništvu, ki je bila ena od podlag za razlastitve v slovenskih bankah. S tem se bo odvrtelo pomembno dejanje na poti do odločitve ustavnega sodišča, ali so bile razlastitve upravičene ali ne, na katero akterji čakajo dve leti.
Na sodišče EU se je z več vprašanji ob presoji ustavnosti novele zakona obrnilo slovensko ustavno sodišče. Na javni obravnavi pred senatom bodo tako argumente soočile vse vpletene stranke, poleg zastopnikov razlaščencev oz. v njihovem imenu zastopniki stanovskih združenj malih delničarjev tudi zastopniki Banke Slovenije in slovenskega državnega pravobranilstva.
V Luksemburgu bodo preko tisoč razlaščenih imetnikov podrejenih obveznic in delnic v imenu Vseslovenskega združenja malih delničarjev zastopali strokovni sodelavci združenja in odvetniki Jorg Sladič, Miha Kunič in Tamara Kek, ki bo zastopala tudi razlaščence v imenu Društva Mali delničarji Slovenije, je razvidno s spletnih strani obeh organizacij malih delničarjev.
Iz Banke Slovenije so sporočili, da jih bo na ustni obravnavi zastopala odvetniška družba Grilc Vouk Škof in odvetniška družba Freshfields Bruckhaus Deringer. Banka Slovenije odvetniško pomoč najema, ker sama nima izkušenj s postopki pred sodiščem EU, so pojasnili.
Pobudniki za oceno ustavnosti in razlaščenci so mnenja, da je novela dovolila nesorazmeren retroaktiven poseg v pravice in da predstavlja resno kršitev več členov ustave. Razlastitev podrejencev bi se po njihovem lahko zgodila le v primeru stečajev bank, ki pa jih ni bilo.
Medtem Banka Slovenije, ministrstvo za finance in takratna oblast njen sprejem zagovarjajo s stališčem, da je država lahko banke v skladu z evropskimi pravili rešila šele, ko so bili pri njihovi sanaciji vključeni obstoječi lastniki in imetniki podrejenih obveznosti s svojim premoženjem.
Če prispevek delničarjev in imenikov podrejenih instrumentov ne bi bil zagotovljen v takšnem obsegu, dokapitalizacija bank z državno pomočjo glede na pravila EU za državne pomoči ne bi bila dopustna, so sporočili iz Banke Slovenije, ki bo na sodišču pojasnila, da so bili sprejeti ukrepi nujni za ohranitev finančne stabilnosti v Slovenije.
Ustavno sodišče je obravnavo ustavnosti novele zakona pred enim letom prekinilo, dokler ne dobi odgovorov na to temo od sodišča EU. Konec leta 2013 je po tem, ko je država začela postopke za pomoč bankam in izvršila razlastitve delničarjem in imetnikom podrejenih obveznosti, zavrnilo predlog za začasno zadržanje izvajanja te novele, češ da bi to lahko pomenilo hudo nestabilnost finančnega sistema, kar pretehta nad morebitnimi škodljivimi posledicami za pobudnike.