STA, 1.12.2015 11:49, Avtor: bdo/jes

Luxembourg, 1. decembra - Na sodišču EU v Luksemburgu poteka obravnava mnenj o noveli zakona o bančništvu, eni od podlag za razlastitve v slovenskih bankah. Država in Banka Slovenije vztrajata, da je bila izbrana pot reševanja bank in posledično razlastitve delničarjev in imetnikov podrejenih obveznosti edina možna, razlaščenci pa, da so bile te neupravičene.

Če prispevek delničarjev in imenikov podrejenih instrumentov ne bi bil zagotovljen v takšnem obsegu, dokapitalizacija bank z državno pomočjo glede na pravila EU za državne pomoči ne bi bila dopustna, so sporočili iz Banke Slovenije, ki na sodišču pojasnjuje, da so bili sprejeti ukrepi nujni za ohranitev finančne stabilnosti v Slovenije.

Ključno vprašanje, na katerega se išče odgovor, pa je po mnenju stanovskih združenj malih delničarjev, ki večinoma zagovarjata razlaščence v podržavljenih bankah, ali so bila sporočila o bančništvu za Slovenijo zavezujoč pravni vir. "Menimo, da niso bila, kar je povedala tudi Evropska komisija," je povedal eden od odvetnikov Vseslovenskega združenja malih delničarjev Miha Kunič, ki sodeluje na obravnavi v Luksemburgu.

A država meni, da sporočilo o bančništvu sicer ni akt, ki bi ga Slovenija morala prenesti v nacionalno zakonodajo - a če bi podelila državno pomoč bankam, ne da bi spoštovala njegove zahteve, bi Evropska komisija ugotovila, da podeljena državna pomoč ni združljiva s pravom EU, so sporočili iz finančnega ministrstva. Izhajajo iz stališča, da je pristojnost EU glede urejanja državne pomoči njena izključna pristojnost.

Sporočilo izrecno določa, da zaradi udeležbe upnikov banke pri njenem reševanju upniki banke ne smejo biti na slabšem kot v primeru, če se ukrep ne bi izvedel. "V konkretnem primeru pa zaradi finančnega položaja bank, kot izhaja iz odločb Banke Slovenije, kvalificirane obveznosti, vključno s podrejenimi obveznostmi, v primeru stečaja ne bi bile poplačane niti delno," svoje ravnanje zagovarja država.

Po njenem mnenju sporočila o bančništvu niso v nasprotju z določili listine EU o temeljnih pravicah in niso v neskladju z določili evropske direktive z leta 2012 o zaščitnih ukrepih za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb. Določbo direktive z leta 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij pa je po njihovem treba razlagati tako, da se med reorganizacijske ukrepe štejejo tudi zahtevani ukrepi porazdelitve bremen med delničarji in podrejenimi upniki iz sporočila Evropske komisije o bančništvu.

Določbe novele zakona, ki razlaščenci v bankah izpodbijajo na slovenskem ustavnem sodišču, so bile po navedbah ministrstva in Banke Slovenije sprejete z namenom, da se omogoči dokapitalizacija bank. Izvedba teh ukrepov omogoča, da bo zasebni ali javni investitor sploh pripravljen vstopiti v banko, saj je na ta način zagotovljeno, da investitor ne bo že s samim vstopom v banko, torej ne da bi sprejel kakršnokoli upravljavsko ali drugo korporacijsko odločitev, izgubil dela svojega vložka.

Tako neposredni kot posredni ukrepi pomenijo porabo javnih sredstev. Ker so za izvedbo sanacije bank bila potrebna javna sredstva, pomenijo vsi v izvedeni ukrepi v zakonu o ukrepih države za krepitev stabilnosti bank in v zakonu o javnih financah uzakonjeni ukrepi državno pomoč.

A pravni zastopniki razlaščencev menijo, da imetniki delnic in podrejenih obveznosti niso imeli pravnega sredstva oz. možnosti pritožbe, ki bi jo morali imeti. Imele so jo sicer podržavljene banke same, a je niso izkoristile. Sporno in odprto pa ostaja tudi vprašanje podlag za izračun višine negativnega kapitala v bankah, katerih rezultat je bil podlaga za sporne odločitve in poteze države v bankah.

Pobudniki za oceno ustavnosti in razlaščenci so mnenja, da je novela dovolila nesorazmeren retroaktiven poseg v pravice in da predstavlja resno kršitev več členov ustave. Razlastitev podrejencev bi se po njihovem lahko zgodila le v primeru stečajev bank, ki pa jih ni bilo. Preden je država to storila, so se z njo pogajali, da se vsaj razlastitve obvezničarjev ne bi zgodile v celoti, kot so to pred Slovenijo pri reševanju bančnega sistema naredili v nekaterih drugih evropskih državah.

Z današnjo obravnavo se bo odvrtelo pomembno dejanje na poti do odločitve slovenskega ustavnega sodišča, ali so bile razlastitve upravičene ali ne, in na katero akterji čakajo dve leti. Ustavno sodišče je obravnavo zahtev za ustavno presojo novele zakona začelo novembra lani, a se je odločilo, da se z več vprašanji obrne na sodišče EU ter je nato do njegovega predhodnega odločanja postopek prekinilo. Razplet zgodbe je pričakovati v naslednjem letu.

Čas objave: 1.12.2015 11:49
Kategorija: Slovensko gospodarstvo
Ključne besede: BANKE, SODIŠČE, OBVEZNICE
Avtor: bdo/jes