in semkupil novega, jih nisem več pisal."(Smeh.)Vašega portreta pa v parlamentu,na predsediuški steni, še ni."Ni ga še. To so mesta za odsluženepredsednike. (Smeh.) Uvcdli smo to vtem mandatu. Vsi parlamenti imajotakšno kronologijo, spodobi se, datudi naš. V tem mandatu smo splohmislili na tradicijo. Ustanovljeno jebilo društvo parlamentarcev, napetnajstletnico parlamenta smopripravili srečanje delegatov zadnjerepubliške skupščine, ki je pravza-prav botrovala slovenski osamosvojit-vi. Toliko let smo že država, damoramo skrbeti za tradicijo, nesmemo pozabiti začetkov, zgodovinanaše državnosti je pomembna."Osem let ste poslanec, v tej šdriletki šefparlamenta. Bi hoteli biti seenkrat predsednik, če bi se takonamerilo?"0 tem ne razmišljam."Kako pa je po slabih dveh desetlet-jih z relacijo Slovenci in država?"Vse bolj se tudi v nove generacijeukoreninja zavest, da imamo svojodržavo v družbi evropskih narodov.Mislim, da to ustvarja novo okolje, vkaterem se lažje rojevajo novipolitiki, ki bolj kot na lastno bogatenje mislijo na bolj pravno državo inblaginjo za vse državljane. Slovenijato še kako potrebuje."V politfki pa se še kar naprejpretakajo stari obrazi."S spremembo oblasti leta 2004 smodobili vrsto novih obrazov. Tudi zavsakega politika je dobro, da jeenkrat v poziciji, drugič v opoziciji. Stem dobi občutek za širino demokra-cije. Politikimoramo vedno imetipred očmi, da je po volitvah lahkodrugače. Za nobeno stranko ni dobro,če je ves čas na oblasti. Mislim, dasmo na dobri poti, Slovenija zori, tudiv demokratičnem smislu."Dolgo ste dižavo opazovali izopozicije in imate tudi nasprotnoizkušnjo. Kako vidite Slovenijodanes?"Sem optimističen. Ključni problemi,ki smo jih podedovali iz začetkovtranzicije, so zdaj bolj prezentni.Slovenija je na dobri poti v demokra-cijo, liberalno gospodarstvo mpravno državo."Ključniproblemi?"V veliki meri smo liberaliziraligospodarstvo. Nismo pa postavilidovolj učinkovitihmehanizmovnadzora in pravnega varstvadržavljanov. Tudi malih delničarjevna primer. Tu še imamo primanjkljaj,a prve dobre korake smo le naredili."Ampak Ijudje vidijo predvsemnenormalne prepade med revščinom bogatenjem. Politika pa ne kotiravisoko v javnem mnenju."Politiki niso nikoli kotirali visoko,tudi državni zbor ni bil nikdar visokocenjen. Politiki smo prej strelovod zaočitke vseh vrst. Svobodno tržnogospodarstvo pa nujno ustvarjarazlične sloje, tudi premožne. Če nikontrole, če ni nadzora nad bogate-njem, dabi se odkrilo, preprečilo,sankcioniralo nezakonitosti, paimajo Ijudje seveda občutek, dapolitika ščiti nekorektnosti. Več ko jenadzora, bolj ko so prekrški vpravičnem pravnem sistemukaznovani, bolj državljani zaupajopravni državi."To je teorija. Pod vsemi vladami, vključno z zdajšnjo, pa se je divjeprivatiziralo."Tako je. To, čemur pravite divjaprivatizacija, se je začelo leta 1992.Delavec ni mogel privatiziratitovarne. Začelo se je v slojih, ki sotedaj obvladovali gospodarstvo, torejz direktorji, ki jih je postavil šeprejšnji sistem. Jasno je, da so imeliprivilegiran dostop do informacij.Sicer pa je že Markovič (zadnjipredsednik jugoslovanske vlade, op.a.) odpiral vrata takšni privatizaciji."Delavec pa tovame tudi danes nemore privatizirati."Tudi sedaj je ne more, seveda ne."Prekinila sem vas."Potem je prišla zgodba s certifikati.Nastala je fama, da niso vredni nič,zato so jih bolje informirani odkupo-vali po smešno nizkih cenah.Pripravljal se je teren za to, kar sedogaja zadnja leta. Zakonodaja je bilav začetku po mojem namenomaluknjava, da je bilo vse to možno. Neukvarjam se s tem, kdo je kriv, kateriIjudje so pripeljali tako daleč. Zanimame, kako naprej. To je ključno. Vrazpravah v državnem zboru je bilomogoče ugotoviti, da praktično vsestranke, če so bile seveda iskrene,želijo to anomalijo ustaviti invzpostaviti pravni red. Če je to resželja vseh političnih akterjev, semlahko optimist."Ampak malo pozno je že, da bi bilizgolj pri verbaliziranju."V vsakem sistemu anomalijetemeljijo na posameznikih. V temmandatu smo podedovali vodstvanadzornih institucij m šele ko jim jepotekel mandat, jih je bilo mogočezamenjati. Potem pa se je zgolj vdobrem letu in pol začel procestreznitve Slovenije okrog tranzicijem tranzicijskega bogatenja. Nadzorminstitucije so dobile političnopodporo za bolj resen in učinkovitnadzor."Omenjanje politične podporesproži neprijeten vtis, da nadzomi-ki, od tožilstva do varuhov konku-rence recimo, ukrepajo le tedaj, kopolitiki ustreza, ko dobijo signalzdaj enih, zdaj drugihvladajočih. "Pod politično podporo razumempogoje, da te institucije lahko delajo.Ne predstavljam si, da bi bile uspešne,če bi se jim politično nasprotovalo.Od politike pričakujem ne samoverbalno željo, da se vzpostavipravna država, da je red, da jezaščiten mali človek. Če se svobodnotržno gospodarstvo izrodi v plenjenjedržavne lastnine m lastnine malihdelničarjev, to ne more in ne smedobiti politične podpore."Ampak plenjenje se godi."Se."Večno se napoveduje nmik politfkeiz gospodarstva, kar naprej se je otem govorilo tudi pred prejšnjimivolitvami. Zdaj pa kapital izseljujepolitiko?"V tem mandatu je bil narejen in vdržavnem zboru potrjen obseženprogram umika države iz gospodar-stva. Umik poteka po tem programu.Prvič v zgodovini samostojneSlovenije bolj transparentno. Vprejšnjih mandatih je b

Medij: Večer
Avtorji: Čokl Venessa
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V soboto
Datum: 16. 08. 2008
Stran: 45