slovenskerazmere še vedno nc slaho), je kajslaba tolažba, če bo v Sloveniji kajšlo narobe.Pri vsem skupajje zanimivo. da seznajo v bankah. karje tudi prav, šekako dobro zavarovati, ko pride knjim po nekaj tisoč evrov vrcdnoposojilo mali človek. Vse skupaj sa-mo dokazuje, da sejim od preveč(lujcga) denarja, lahko zameglium, ter pri velikih ribah, ponavadiliidi njihovih osebnih prijateljih.bančna previdnost nernalokrat za-taji. Popolnoma prav bi bilo, da bisedanja finančna kriza, tako v Slo-veniji kot dmgod po svetu, pokaza-la, kateri bankirji so najuspešnejši.Ti bi smeli tudi preživeti in pobratiplen tudi propadlih institucij.Lastniki bank pa so si itak sami kri-vi, saj poleg centralne banke za nad-zor poslovanja skrbijo (vsaj moralibi) člani nadzornih svetov bank, kiza svoje delovanje prejemajo tudivisokc sejnine. Da pa slovenskidržavljani v celotcn sistern ne zau-pajo več povsem.je pokazala zad-nja dokapitalizacija Nove KBM,ko je banki uspelo zbrati le slabopolovico predvidenih sredstev, od102 tisoč malih delničarjev pa seje zanjo, četudije bila cena delnice(19,5 evra)bistvenougodnejšakotdecembra lani (27 evrov), udločilovsega tri tisoč. Zaupanje, na kate-rem temelji bančništvo, se gradidesetlctja, izgubi pa hitro. • ba. da bančne insritucije upravljajos sposojenim denarjcm in da pred-stavlja kapital predvidoma le okrog10 odstotkov teh sredstev. Upaii paje. da so slovenski bankirji ustreznozavarovali posojila za menedžerskeprevzemc. ki so si (tudi) pri sloven-skih državnih bankah sposojali poveč sto milijonov evrov. te kreditepa zavarovali z delnicami, ki jihšele kupujejo ali pa zgolj s svojim"dobrim imcnom". Tolažba. da Države povsod po svetu rešujejo svoje banč-ne sisteme, saj želijo preprečiti najhujše,ob tem pa imajo marsikje pomisleke, da bi ti-sti, ki so vso stvar zakuhali, morali za to tudiustrezno odgovarjati Zadnja svetovna financno-go-spodarska krizaje v ospredjevnovič postavila vprašanje ali najdržave po svetu se naprej rešujejonevestne bankirje. Tudi v Slove-niji je država v devetdesetih letihprejsnjega stoletja nacionaliziralaprecejšen del bančnega sistema,saj so se lastniki bank (večinomapodjetja) znašli tudi v hkratni vlo-gi velikih posojilojemalcev. Dabi razrešila te incestne primere inzašcitila slovenski bančno-finančnisistem, je slovenska država takratravnala modro, saj je v zameno zadavkoplačevalski denar prejela del-nice bank, ki ji že mnoga leta pri-našajo zajetne dividende, ko pa seodloči za delno prodajo teh deleževpa tudi precejSnje kupnine.Toda v zadnji svetovni finančnikrizi, ki se vse bolj prenaša tudina realni (gospodarski) del, bi bi-lo preveč enostavno zamahniti zroko in reči, da bodo države čez le-ta po nacionalizaciji bank deleže zdobičkom prodale. Temeljno vpra-šanjeje, zakaj je do te krize splohprišlo. Mnogi so prepričani, da seodgovor skriva v besedi pohlep. Povedno večjem zaslužku v nepremič-ninskem in posledično v bančnemsektorju. Prodajaje iz leta v leto na-raščala. Prodajalci nepremicnin soodobravali hipotekama posojila tu-di tistim. ki za to, vsaj v ZDA, nisoimeli niti osnovnih pogojev, ali pavsaj ne v dodeljeni višini. Bankirji,ki so želeli te posle servisirati, paso si izmišljali vedno nove finanč-ne produkte, da so si lahko pri tehposlih odrezali svoj kos pogače.Bodo na koncu letaše nagrajeni?Seveda so bili za opravljeno delooboji tudi bogato nagrajeni, kajtivodilni v določenih nepreniičnin-skih in inveslicijsko-bančnih ame-riških dmžbah so letno zaslužili tu-di po več sto milijonov ameriškihdolarjev. S tem niti ne bi bilo ničnarobe, če bi sedaj ob zlomu tehdružb ti isti Ijudje nosili tudi svojdel odgovornosti. Tako pa lahko v medijih zasledimo informacije, dabodo letos bančniki in borzniki si-cer prejeli ob koncu leta nagrade,da pa bodo te bistveno nizje, kakorv preteklih letih, a še vedno bodoto za nas navadne smrtnike vrtogla-ve stevilke. Torej, namesto, da bitem vrlim bančnikom, nepremični-narjem, borznikom in drugim, ki sozakuhali to godljo, lastniki odsčip-nili del osnovnih plač, jih bodo nakoncu leta še nagradili, ker so sidovolili ves svet pahniti v velikonegotovost, da se zruši ves svetov-ni ekonomski sistem.Seveda so države in posrednocentralne banke, ki so se pravza-prav edine spopadle z reševanjemsvetovne krize, bile pred velikodilemo. Tudi nemška kanclerkaAngela Merkelje sprva zagovarja-la tezo naj se tisti, ki so vse skupajpovzročili, s tem tudi sami spopade-jo. Akasnejejenemškavladapredbankrotom rešila Hypo Real Estateiz Muenchna, pa še približno 500milijard evrov je dala na voljo zareševanje nemškega bančnega si-stema. Temu so sledili v Franciji,podobne ali še višje zneske pa sonamenili tudi v Veliki Britaniji,ZDA in številnih drugih državah.Nekatere države bodo bankam po-magale pri likvidnosti, druge bodozgolj (neomejeno) jamčile za vlo-ge varcevalcev, nekatere pa bodoposegle v lastništvo bančnih insti-tucij, terjih z denamimi vložki tudi(delno) nacionalizirale. Damijan Toplak

Medij: 7 dni
Avtorji: Toplak Damijan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 22. 10. 2008
Stran: 17