postavili kot cilj rast pre-moženja. V desetletju pre-obrazbe od leta 1997, ko seje PS Sava preobrazila izgumarskega koncerna vupravljavsko finančni hol-ding, so bile v ospredju rastposlovanja, prestrukturira-nje, konkurenčnost, dobič-konosnost. Zakaj ta spre-memba?"Rast premoženja vsebu-je vse to, kar so bili prej našiparcialni cilji. V bistvu smohoteli sintetično izraziti dej-stvo, da ostajamo na začrta-ni poti rasti in višje donos-nosti. Vsak poslovni sistemželi kakovostno rast, to papomeni, da je podjetje toli-ko dobičkonosno, da zado-volji pričakovanje svojih de-ležnikov - delničarjev, zapo-slenih, svojih partnerjev inokolja, ter da ostane še ne-kaj za razvoj." Strateški cilj nove strategijeiz leta 2006 je bil v letu2011 doseči 945 milijonovevrov premoženja. Z lansko41-odstotno rastjo vrednostibilančne vsote ste dosegli952 milijonov evrov. Bostecilje popravili?"Premoženje, ki ga raču-novodsko predstavlja bilanč-na vsota sredstev, se lahkovrednoti na različne načine.To, kar mi razumemo podpremoženjem v poročevalskem smislu, je ocenjenopremoženje, ki ga odražaknjigovodska vrednost, med-tem ko se tržna vrednostsredstev, zlasti finančnih na-ložb, odraža preko tržnevrednosti delnice na borzi.Kako zelo je rasla borznavrednost Savine delnice, jeznano, tako zelo, da je bilavrednost Save že več kot mi-lijardo evrov, pri knjigovod-ski vrednosti pa ni tako."Ob za 11 odstotkov višjihprihodkih od prodaje stedobiček iz poslovanja lani skoraj natanko podvojili.Kaj je bilo odločilno?"Prihodek je rezultat pro-danih količin in cen. Neso-razmerna rast dobička po-meni, da smo kvalitetno pro-dajali: po višjih cenah za ena-ke izdelke in napravili kvali-tetne premike v strukturi iz-delkov v smislu večje prodajeizdelkov z večjo dodano vred-nostjo. Za višji dobiček je se-veda pomembno tudi giba-nje stroškov. Pomembni sotudi flnančni prihodki iz fi-nančnih transakdj, kjer obi-čajno ni večjih stroškov. Do-biček ustvarjamo iz dveh vi-rov: iz našega realnega sek-torja (gumarstva, turizma,nepremičninske dejavnosti,energetike in drugih dejav-nosti), torej tam, kjer proizvajamo izdelke ali storitve.Drug vir so naše naložbe, naprimer v banke, Merkur, kjerpa dobimo naš delež finanč-nih prihodkov v obliki divi-dend ali pripisanega deležadobička. Najbolj zaželen jedobiček iz dividend, saj niobdavčen (obdavčen je že priizplačevalcu) in ga spremljatudi denar, medtem ko pripi-sanemu dobičku naši finan-carji malo v šali, malo zares,pravijo narisan dež. Divi-dend je bilo zlasti iz banklani več, kot smo načrtovali." V primerjavi z letom 2006ste lani plačali le dobro tret-jino davkov. Vas je državares tako razbremenila?"Žal ne. Obstaja namrečprecejšnja razlika med davč-no in poslovno bilanco. Tadržava različne dobičke zelorazlično obdavčuje in žesem omenil, da na primerprejete dividende, ki so bilelani pomemben dobiček, pri nas niso obdavčene. Našanavidezna manjša obdavči-tev torej izhaja iz ugodnestrukture dobička."Polovica leta 2008 je zanami. Kako je poslovala PSSava v tem času?"Ker moramo spoštovatiborzna pravila, podrobneje oposlovanju pred javno objavo podatkov, ki bo 22. avgusta,ne morem govoriti. Sava tra-dicionalno posluje tako, dapričakovanja naših delničar-jev, zaposlenih, naših part-nerjev m okolja vedno dose-gamo ali presegamo. Tako botudi letos. Seveda se situacijav različnih dejavnostih spre-mmja, vendar smo tako veliksistem, tako diverzificiran, dase še ni zgodilo, da kot celotane bi uresničili postavljenih ciljev. Znotraj dejavnosti sonihanja, odvisno od tega, kaj se dogaja v okolju. Tudi naosnovi letošnjih polletmh re-zultatov smo prepričani, dabomo dosegli načrtovane let-ne rezultate, morda jih celopresegll."Na slovenski borzi je letosprišlo do velikih premikov.Medvedji trend ni prizane-sel tudi vaši delnici, čeprav se njena vrednost vztrajnopopravlja. Konec lanskegaleta je bila vrednost Savinedelnice 603 evre, včeraj 437evrov. Vaš komentar?"To ni le slovenska spedfi-ka. Finančna kriza, ki se jezačela v Amerild, se je naseli-la po vsem svetu. Veseli nas,da se je naša delrica znižalamnogo manj kot slovenskiborzni indeks, k er imamoponder okrog 10 odstotkov. Janez Bohorič/ Foto:Tma Doki Zelo pomembno je tudi, karste sami opazili: v zadnjihdneh ceni delnic Krke in Savekonstantno rasteta, kar si raz-lagam kot izraz zaupanja, Idje poleg ekonomskih kazal-cev na borzi zelo pomembendejavnik."Lani ste na kapitalsld trg vlo-žili 143 milijonov evrov. Pove-čali ste lastaišld delež v Go-renjsld banld na 45,9 odstot-ka in za čez 100 milijonov ev-rov pridobili 23,8-odstotni de-lež v, kot poudarjate v poroči-lu, komplementarni Abanld.Že tedaj ste najavili zdmževa-nje teh dveh bank. Kaj se do-gaja v tej smeri? Kdaj?"Res je, da so naložbe vobe omenjeni banki postale"core business", torej temelj-ni posel Save in njenih na-ložb. To sta dve od najboljšihslovenskih bank, ki se posvojih značilnostih zelo do-polnjujeta. Gorenjska bankaje kapitalsko močnejša,Abanka je tržno orientiranam pri tem uspešnejša. Odanalize teh prednosti do za-ključka, da bi bilo pametnote prednosti združiti in po-iskati iz tega še smergije, nidaleč. Z združitvijo bi nasta-la mnogo večja banka, druganaivečia v Sloveniii. Ta ideja, moram reči, seje kar prijela. V dosedanjihraziskovanjih, razgovorih,iskanju mnenj in podpore šenismo naleteli na nikogar, kibi temu oporekal, je pa seve-da združevanje dveh banktežka in odgovorna naloga.To je dolgotrajen proces, pričemer je pomembno, da sekoraki zelo dobro načrtujejo,da se dobro skomunidra, zzaposlenimi, delmčarji inokoljem ter z vsemi zainte-resiranimi. Vse probleme innerešena vprašanja, ki se po-javijo, je potrebno sproti raz-čistiti. Mi računamo, da bopotrebno za tak proces eno leto, morda leto in pol."Načinov je več. Omenjatase dva možna scenarija: pri-pojitev ali prevzem. Je žeodločeno?"Kar omenjate, so tehnič-na vprašanja. Kjer obstaja vo-Ija in se vidi smisel, tam senajde tudi pot. Ta pot pamora biti optimalna. Za vse,ki so vključeni v proces, opti-malna tudi s stališča razume-vanja, psihologije in upošte-vanja možnih slabosti posa-mezne poti. Kako bomo toizvedli, še ni odločitve. Odlo-čilno besedo pri tem bodovsekakor, poleg vodstev, ime-li lastniki delnic, ob upošte-vanju stališč zaposlemh."Za zaposlene bo zagotovopomembno vprašanje na-daljnje zaposlitve. Združeva-nje lahko pomeni tozadevnoracionalizacijo... "Ne. Mislim, da v tem pri-meru to sploh ne bo pro-blem. Na področju bančniš-tva je še toliko nerazvitihaktivnosti, storitev, ki bi jihtakšna večja banka uresniče-vala, da sem prepričan, da nebo nihče odveč. Vsak, ki do-bro obvlada svoj posel, bo vnovem sistemu našel svojemesto."V medijih je bilo veliko ugi-banj o tem, kaj pomenijozadnje spremembe v nadzor-nem svetu, zlasti na mestupredsednika. Lahko to ko-mentirate?"Spremembe v nadzor-nem svetu kot predsednikuprave težko komentiram.Tudi nov nadzomi svet, kotstari, bo upravo nadzorovalin ji svetoval. Pravzaprav niprišlo do velildh sprememb:od devetih članov so štirjenovi (eden na delavski, trijena kapitalski strani), doseda-nji namestnik predsednikanadzornega sveta, ki je to funkcijo opravljal že dvamandata, je postal predsed-nik. Naj poudarim, da pred-sednika izvolijo člani nadzor-nega sveta sami." Ali utegnejo spremembevplivati na uresničevanjestrategije, na vaše načrte?"Ne. Nadzomi svet je veri-ficiral našo razvojno strategi-jo. Pet od tistih, ki so jo veri-fidrali, je še vedno tukaj. Ra-čunam, da bodo dajali še na-prej podporo strategiji, kismo jo skupaj ustvarjali. Si-cer pa je med Savinimi vred-notami zapisana tudi prila-godljivost, kar pomeni, da, čebodo razmere to zahtevale, jobomo tudi spremenili."V turizmu na Bledu že ža-njete rezultate, vendar se jepri najemu Vile Bled zatak-nilo. Zakaj?"Ni se' zataknilo. Kotupravljavd Grand hotela To-plice smo jo dobili v najem.Vlada jo je sprva nameravalacelo prodati, vendar je pomojem mnenju pametnougotovila, da ob tem obstajacelo nevamost, da bi jo za na-mene turizma izgubili, karbi bila za Bled precejšnjaškoda. Vlada pa je za doseda-nji najem dobivala skromnonajemnino, ker je upravlja-nje Vile Bled - velikih parkov-nih površin z dragocenimidrevesi, zelo drago, samaVila Bled pa ima sorazmemomajhno število enot, ki se jihlahko prodaja. Iz spomeni-ško varstvenih razlogov pa jeni mogoče dograditi ali nad-graditi. Kljub velikemu ugle-du, celo prestižu, Vila Bledni prinašala dobička.Pogoji za nadaljnjo oddajo ;so bili močno zaostreni. Mi csmo ocenili, da pod takimi '-pogoji nima smisla ostati 'u najemnik, zato se na ponuje-ni razpis nismo prijavili. Za drugega interesenta verja-mem, da ima drugačne kon-cepte, drugačne račune inmu želim vse najboljše."V severovzhodni Slovenijiste zelo veliko investirali vturizem. Poslovanje Panon-skih Term v lanskem letuste ocenili kot manj uspeš-no. Znane so kadrovskespremembe. Kaj pričakuje-te, da se bo premaknilo?"Panonske Terme, kot podskupno blagovno znamkoimenujemo naše objekte odLendave, Moravskih Toplic,Radencev, Ptuja, Ljutomerado Banovcev, imajo po na-šem prepričanju zelo lepoprihodnost. Postavljene so natermalrd vodi, kar pomeni zajutrišnjo energetsko situacijoizjemno veliko prednost. Vturizmu je poraba energijevelika postavka - med 5 in 8odstotki vseh stroškov. Drugaprednost je velika raznolikostvod v teh termah, zato si nekonkurirajo, pač pa privlačijorazlične ciljne skupine go-stov. Opremljamo jih z do-brim servisom, pripadajoči-mi dejavnostmi, centri dobre-ga počutja, kar je vse boljiskano. Vsekakor napreduje-mo, ocenili pa srno, da je tudis kadrovskimi sprememba-mi potrebno dati pospešek." Pred dvema tednoma ste vBiH odprli tovamo za prede-lavo biomase, kjer imate 40-odstotni delež, posebej po-membno pa je vloženo zna-nje. Bomo tudi v Sloveniji, Idje prav tako bogata z bioma-so, dobili podoben objekt?"To že imamo. Prvo toplar-no na biomaso v Sloveniji vČrnomlju že imamo. Pre-usmerili smo jo iz mazuta injo začeli zalagati z biomaso.V sodelovanju z ministr-stvom za okolje in prostor jebil to naš prvi pilotski pro-jekt. V BiH smo šli iskat vireza širši razvoj na tem področju, našli zanesljive partner-je, in mislim, da ima ta tovarna izjemne razvojne možno-sti. Nameravamo se vključitiv toplame, ki jih je v tistemokolju kar okoli petnajst, po-vabljeni smo tudi k preusme-ritvi toplarne v Banja Luki,kar bo zelo velik projekt.Ker biomase ni radonalnoprevažati na daljše razdalje,sem prepričan, da bo do po-dobnega objekta za njenoplemenitenje tudi v Slovenijikmalu prišlo."Ko ste pred dobrim letomprodajali dejavnost trgovineMerkurju, vam je ostala veri-ga OBI. Kako je s tem?"To vprašanje je razreše-no. Naše lastništvo smo pro-dali OBI-ju. Pri vsakem pro-jektu, td se ga lottmo, imamoza primer, da nam ne uspepo pričakovanjih, pripravljentudi izhod. Projekti v podjet-ju nosijo tudi tveganja, zatoje dobro pravi čas pripravititudi izhod.Ko smo sklenili opustitidejavnost trgovine, ki nas niosrečila, smo vse, kar je na-stalo iz nekdanje Astre, Che-mo in grosupeljske Gume,prodali Merkuiju, s tem ne-kaj zaslužili in pridobili de-lež v Merkurju. Tega name-ravamo, kot je dogovorjeno,prodati Merfinu." Merkur, čigar pomembnilastnik ste še, se danes ozna-čuje v aktualni politiki koteden od najhujših primerovtajkunskega prevzema. Kak-šen je vaš pogled na takoimenovano "vojno proti taj-kunom"?"Tu je veliko besed brezpravega smisla. Pogledi sorazlični, pomembno je spo-štovanje pravil igre. V tem,kar se je zgodilo v Merkurju,ne vidim nič nenavadnega,nič nenormalnega, mislim, da je bil to zelo transparentenprevzem, z zelo odprdmi kar-tami. Drugo je, kdo se odločiprevzeti odgovornost za kre-dite, ki se bodo vračali 10,15,20 let. Tak človek ni bogataš.Diskusije ob tem so pogo-sto nenačelne, nestrokovne, pozablja se, da smo se za-vestno odločili za kapitali-zem. Vprašanje je, kdo najpostavi pravila igre, če ta nepoteka po pravih pravilih. Spravili lahko preprečimo ne-zaželene pojave, vendar spre-minjanje pravil lahko tudiustavi razvoj, to pa je velikaodgovomost. Najlažje je veli-ko govoriti, pa za nič odgo-vaijati."Tudi lastninjenje PS Sava šeni dokončano, konsolidira-no, saj ima država prekoSOD-a (11,1 odstotka) inKAD-a (18,7 odstotka) po-memben lastniški delež, kiga bo prej ali slej prodala.Kakšni so načrti?"Nimamo posebnih načr-tov. Menedžerskega prevze-ma ne planiramo iz prepro-stega razloga, ker ne vidimomožnosti, ob taki vrednostiSave, o kateri smo prej govo-rili, da bi lahko zbrali 400,500 milijonov evrov. Prepri-čani pa smo, da se bodo, kose bo država odločila prodatisvoj delež, našli investitorji,ki bodo to z veseljem kupiliin si pridobili naložbo, v ka-teri se bo njihov kapital ple-menitil. Kdo to bo, se bo od-ločalo po borznih pravilih,vsekakor pa bomo za investi-torje z našo strukturo - ban-kami, gumarstvom, ki je se-glo v svetovni vrh, perspek-tivnim turizmom, visokostrokovno skupino za nepre-mičnine, vedno zanimivi." Bi želeli kaj sporočiti Go-renjcem, kar nismo vpraša-li? Preko Gorenjske bankeste tudi glavni lastnik Goren~skega glasa ..."Rad bi vam čestital zadobro in pošteno opravlja-nje vašega poslanstva. Kotvem, je Gorenjski glas sko-raj v vsaki gorenjski hiši za-želeno, skoraj obvezno bra-nje in v današnji poplavi ča-sopisov imamo GorenjciGorenjski glas za svojega.Želim, da ostanete takšnitudi vnaprej, neodvisni odrazličnih zdrah od zunaj!" "Diskusije oprevzemih sopogosfconenačelne,nestrokovne,pozablja se,da srno sezavestnoodlodiiza kapitalizem.S praviii lahkopreprečimonezaželenepojave, vendarspreminjanjepravil lahkotudi ustavirazvoj, to pa |evelikaodgovornost.Najlažje jeveliko govoriti,pa za ničodgovarjati.11

Medij: Gorenjski glas
Avtorji: Žargi Štefan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Priloga
Datum: 08. 08. 2008
Stran: 11