preteklosti večkrat zlorabili za prikrito konsolidacijo in s tem večinskim lastnikom olajšali ter pocenili prevzeme in iztisnitve malih delničarjev. S tem, ko družba kupuje lastne delnice, se namreč zmanjšuje »potreba«, da bi to počel večinski lastnik. Skladi lastnih delnic so tako omogočili, pocenili oziroma olajšali prevzeme družb BTC, ACH, MIR Kras... in pocenili iztisnitve malih delničarjev Avtotehne, Etre 33, Pom-In vesta... Vendar je v zadnjih tednih zaznati, da se razlogi za nakup lastnih delnic spreminjajo. Kot pojasnjujejo poznavalci razmer, želijo nekatere uprave z nakupi lastnih delnic na borzi preprečiti nadaljnje padce tečajev in stabilizirati vrednost cen delnic. Tako sta denimo delnici Intereurope in Salusa prenehali izgubljati na vrednosti skoraj sočasno, kot sta upravi obeh družb začeli nakupovati lastne delnice in prevzeli vlogo neke vrste vzdrževalca likvidnosti. Profesor na mariborski ekonomsko -poslovni fakulteti Borut Bratina opozarja, da zakon o trgu finančnih instrumentov prepoveduje nakupe lastnih delnic z namenom, da bi se s tem vplivalo na ceno delnice na borzi ali da bi se spremenila lastniška struktura. »Vendar nakupi lastnih delnic avtomatično privedejo prav do tega,« dodaja Bratina. Nakup lastnih delnic pa je lahko tudi dvorezen meč, saj se z lastnimi delnicami posledično zmanjšujeta kapital in slabša struktura financiranja. Prav zato je ena od prvih predpostavk, da se družba odloči za nakup lastnih delnic, tudi visok delež kapitala v financiranju. Vendar je v zadnjih tednih denimo Aerodrom Ljubljana, ki ima manj kot desetodstotni delež obveznosti v financiranju, zavrnil možnost, da bi od Slovenske odškodninske družbe kupil sedem odstotkov lastnih delnic, medtem ko so kapitalsko podhranjeni Intereuropa, Iskra Avtoelektrika, Gorenje in Istrabenz lastne delnice kupovali prek borze in na tak način zmanjševali svoj kapital. »Nakupe lastnih delnic si v teh razmerah lahko privoščijo le družbe z močnim denarnim tokom iz poslovanja, vsekakor pa taka odločitev ni primerna za družbe, ki so sredi močnega investicijskega ciklusa,« pravi Simon Mastnak iz svetovalne družbe Masset Consulting in opozarja, da utegne družbam, ki trenutno kopičijo lastne delnice zmanjkati prostih sredstev za širitev in razvojne projekte. matjaz.polanic@dnevnik.si Skladi lastnih delnic Število lastnih Vrednost Družba delnic (v EUR) Krka 162^620 75.800.492 Merkur 131.258 53.159.490 Mercator 42.381 6.486.412 Petrol 24.703 5.966.022 Telekom Slovenije 30.000 3.558.000 Salus 8.537 3.414.800 Helios 6.255 3.144.701 Gorenje 121.311 1.328.355 Terme Čatež 6.840 1.046.520 Abanka Vipa 9.213 458.715 Žito 3.046 271.094 Pivovarna Laško 5.254 225.449 Cinkarna Celje 2.149 154.728 Intereuropa 18.135 149.795 Op. v tabelo smo uvrstili le izbrane družbe Vir: KDD, Ljubljanska borza, izdajatelji, Seortet Namesto za lastne delnice prosta sredstva za širitev Ali nameravajo začeti nakupovati lastne delnice, smo vprašali v nekaterih družbah, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. • Telekom Slovenije: Uprava za zdaj nima nobenega pooblastila za kupovanje lastnih delnic družbe in tega tudi ne načrtuje. Zaradi ambicioznih načrtov, povezanih z regionalno širitvijo, taka strateška odločitev v tem hipu ne bi bila umestna. • NKBM: NKBM nima sklada lastnih delnic, saj ta predstavlja odbitno postavko kapitala. • Petrol: Nakupa lastnih delnic nimamo odobrenega s strani skupščine. • Aerodrom Ljubljana: Glede na obsežen investicijski ciklus, ki je pred nami, in glede na recesijo, ki se kaže tudi v padcu letalskega prometa, družba žal ne razpolaga s finančnimi sredstvi, ki bi jih lahko vlagala v nakup lastnih ali katerih koli drugih vrednostnih papirjev. • Zavarovalnica Triglav: Za zdaj ne načrtujemo nakupov lastnih delnic, saj za to, skladno z veljavno zakonodajo, nimamo potrebnega soglasja skupščine delničarjev. • Krka: Če bi se odločili za nakup lastnih delnic, bi potrebovali pooblastilo delničarjev. Ali bomo na naslednji skupščini tega iskali, bo odvisno od razmer v prvem polletju 2009. Sklad lastnih delnic raje za nagrade kot prevzeme Čeprav omejitev, zakaj družbe sklada lastnih delnic ne bi uporabile tudi pri prevzemih, ni, so se za to možnost doslej odločile le redke družbe. Tako je med zadnjimi Gorenje del kupnine za nizozemski Atag plačal s skladom lastnih delnic, s prodajo lastnih delnic pa so celo ustvarili dobiček. Med odmevnejšimi prevzemi, kjer je lastnik tarče poleg kupnine dobil tudi delnice prevzemnika, velja omeniti še Mercatorjev nakup srbskega trgovca M-Rodič in Salusov prevzem konkurenčnega Pharmakona. Eden od ključnih razlogov, zakaj uprave sklada lastnih delnic ne izkoristijo pri prevzemu, je predvsem nepripravljenost večjih lastnikov, ki se ne želijo odpovedati svojemu lastniškemu vplivu. Tako družbe lastne delnice po večini uporabljalo zgolj za nagrajevanje članov uprav in nadzornih svetov ali pa jih čez čas umaknejo in s tem zmanjšajo kapital. Poročanje o nakupih lastnih delnic Nekatere družbe, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, o nakupu lastnih delnic poročajo ob vsakem posameznem nakupu ali na tedenski ravni, vendar je število tistih, ki na to »pozabijo«, mnogo večje. To med drugim omogoča ohlapen zakon o trgu finančnih instrumentov, po katerem morajo uprave javnost obvestiti le pri doseganju oziroma preseganju pet- ali desetodstotnega praga ali pri zmanjšanju pod te ravni. Direktorica sektorja za izdajatelje in produkte na Ljubljanski borzi Polona Peterle pojasnjuje, da družbam, ki kotirajo na borzi, priporočajo, da razkrijejo tudi manjše posle z lastnimi delnicami, vključno s tečaji in navedbo, ali je bil nakup oziroma prodaja izvršena na organiziranem trgu ali zunaj njega. Da bi izdajatelji javnost obvestili tudi o tem, od koga so lastne delnice kupili, pa zaradi anonimnosti trga ni mogoče, saj nasprotna stran v poslu ni znana, pojasnjuje Peterletova.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Polanič Matjaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 29. 12. 2008
Stran: 19