ali kako drugače oškodujejo, kaj se dogaja ob menedžerskih prevzemih in zakaj država ni zainteresirana, da bi imeli mali delničarji v nadzornih svetih največjih družb svoje predstavnike. ► ►Kako se v Sloveniji večinski lastniki, med njimi tudi država, vedejo do malih delničarjev? Ali se odnos med večinskimi in malimi delničarji, ki že od privatizacije naprej ni idiličen, v zadnjih mesecih dodatno zaostruje? ►► Da, posebno zato, ker je vse več prizadetih malih delničarjev. Zadnja štiri leta, odkar obstaja VZMD, se ukvarjamo s stotinami teh primerov. Pritisk povečujemo preprosto zato, ker smo se srečali s številnimi zelo žalostnimi primeri. Vsak dan se ukvarjamo z iztisnitvami malih delničarjev, z oblikovanjem svežnjev delnic, za katere laže iztržimo kolikor toliko dostojno ceno, pa tudi z organiziranim zbiranjem pooblastil za glasovanje na skupščinah, kjer poskušamo preprečiti, da bi se sprejele škodljive odločitve za male delničarje. Poleg izstisnitev gre pogosto še za poskuse dokapitalizacije ali oblikovanja skladov lastnih delnic za stroške družbe in v škodo malih delničarjev. Vplivati poskušate tudi na oblikovanje zakonodaje ... ►► Tu smo že dosegli nekaj premikov. Upamo, da nam bo večji premik uspel ob sprejemanju novele zakona o gospodarskih družbah. Poleg tega smo dejavni na mednarodni ravni: smo člani Evropskega združenja delničarjev, Svetovne federacije investitorjev, lani pa smo v Ljubljani organizirali tudi srečanje najvidnejših predstavnikov sorodnih organizacij in vlagateljev z vsega sveta. Z našim programom investo.si - investirajte v Slovenijo - poskušamo doseči, da bi Slovenija postala zanimiva tudi za tuje vlagatelje. S tem bi povečali likvidnost našega trga. To je namreč ena večjih težav, ki najprej prizadene prav male delničarje. V Sloveniji je več kot 600 tisoč malih delničarjev. Samo v zadnji, najbolj razvpiti primer Istrabenza in povezanih družb jih je neposredno in posredno vpletenih okoli 170 tisoč. To je veliko ljudi ... ►► Res je. Že v NFD Holdingu, kije tesno povezan z Istrabenzovo zgodbo, je 65 tisoč delničarjev, v Petrolu jih je okoli 40 tisoč in tako naprej. Zato nas toliko bolj preseneča ignorantski odnos upravljavcev lastništva države. Država je poleg Soda in Kada tudi sama neposredno velika ali večinska lastnica več podjetij in bank. Ena teh je tudi NKBM, kjer je še vedno več kot 100 tisoč malih delničarjev, ki so z neposrednim vložkom kupili 25 odstotkov banke. Kaj je trenutno vaš cilj tukaj? ►► VZMD si prizadeva, da bi državljani obdržali in pridobili relevantne lastniške deleže vsaj v strateško pomembnih družbah, torej tudi v bančnem sektorju. Na lanski junijski skupščini NKBM smo za nova člana nadzornega sveta NKBM argumentirano predlagali Boruta Bratino in Ludvika Toplaka. In kaj se je zgodilo? Na skupščino je prišel večinski lastnik Sod z nasprotnim predlogom - na roko napisanim na list papirja -, ki je bil potem brezobzirno izglasovan. Poglejte, država je 25 odstotkov banke prodala državljanom, ni pa jim bila pripravljena prepustiti niti enega samega nadzornika v nadzornem svetu, kar bi moralo biti samoumevno. Poleg tega niso spoštovali ne postopka ne zakona o bančništvu, zaradi česar smo vložili izpodbojno tožbo. Najlaže je uporabiti taktiko »blitzkriega«, priti na skupščino in tam dati povsem drugačen predlog - ne spoštujejo se postopek in zakoni, kaj šele legitimni interesi malih delničarjev. Kakšno luč to meče na zaupanje državljanov in kakšne posledice ima takšno ravnanje predstavnikov države, je najbrž jasno vsakomur. Na te postopke smo se zdaj pritožili tudi na višje sodišče, ker želimo, da se tudi tako vzpostavita osnovna kultura in pravni red na tem področju. Kakšne vzvode še imate poleg sodišča? ►► To so v zadnjem času predvsem delniški sporazumi. Najpogosteje gre za primere menedžerskih prevzemov, ko menedžerji s svojim družinskim krogom ali povezanimi podjetji prevzamejo podjetje. Številne teh družb so se praviloma prevzemale z oblikovanjem in pozneje umikom lastnih delnic za stroške družbe. Mali delničarji, ki so v teh družbah pogosto tudi zaposleni in so jih med lastninjenjem nagovarjali, naj certifikate vložijo v svojo družbo, pri tem vedno potegnejo najkrajšo. Pogosto gre tudi za delnice iz neizplačanih plač. Tako se delavci, ki so hkrati mali delničarji teh družb, znajdejo v položaju, ko svojih delnic ne morejo več prodati, ker je direktor že prevzel družbo. Spet drugič so ob grožnji izgube delovnega mesta in drugih vrst šikaniranja prisiljeni svoje delnice prodati po smešno nizkih in žaljivih cenah. Takih primerov smo imeli na desetine. Nekatere zgodbe so zelo klavrne in žalostne, ljudje pa tudi čustveno zelo prizadeti, ker so bili vse življenje zvesti podjetju, nato pa se jim zgodi to. Pogosto se zgodi celo - na primer v IBI Kranj, prej ali pozneje v Lipu Radomlje -, da menedžment oziroma večinski lastnik v želji po čim hitrejši ustvaritvi dobička iz prevzema celo zapira proizvodnjo, da iz nepremičnin iztrži svoj brezobzirni dobiček. In kaj lahko storite? ►► Kadar mali delničarji sploh ne morejo prodati svojih delnic ali pa jih menedžmentu in z njim povezanim družbam lahko prodajo le po smešno nizkih cenah, jih povežemo z delniškim sporazumom, oblikujemo skupni sveženj delnic in uveljavljamo pravice malih delničarjev. Posameznik se iz več razlogov težko sam spusti v boj za svoje delničarske pravice. Ce dosežemo določene pragove lastništva, na primer pet, 10, 25 odstotkov, tisoč malih delničarjev je trenutno na slovenskem trgu kapitala. tisoč malih delničarjev je vpletenih v razvpiti primer Istrabenza in povezanih družb. tisoč in več malih delničarjev je kupilo četrtino NKBM, pa ne morejo imeti predstavnika v nadzornem svetu. gremo v postopke za sklic skupščine in za vse sporne stvari, ki smo jim priča predvsem pri menedžerskih prevzemih, sprožimo ustrezne postopke. V primeru IBI nam je delničarjem, ki so ostali v družbi, ki ji je bil namenjen stečaj, z delniškim sporazumom uspelo zagotoviti boljšo ceno za skupni sveženj malih delničarjev, kot je to uspelo Sodu za svoj strateški sveženj delnic. Naša zamera je bila takrat tudi ta, da se niso iskale sinergije med Sodom in Kadom. Kad je namreč lastnik deleža v Velani. Obstajale so velike možnosti za sinergije med IBI in Velano, dogovorjena so bila že nekatera sodelovanja. In namesto da bi reševali proizvodnjo, delovna mesta in blagovne znamke, so raje odprodali deleže po nižji ceni, kot jo je VZMD iztržil za sveženj povezanih malih delničarjev. To na neki drugi ravni pomeni, daljudi raje pošljejo na cesto, kot da bi ustvarjali v proizvodnji. To pomeni manj davkov iz plač, manj davkov iz podjetja, ki bi se lahko natekli v proračun, in večje breme države zaradi dodatnega števila po nepotrebnem brezposelnih. To bi morda še razumeli, ko gre za povsem osebne interese zasebnih lastnikov, ne moremo pa razumeti, ko gre za paradržavne sklade in državo. Kako mali delničarji gledajo na Istrabenz? ►► V Istrabenzu je več kot 14.500 malih delničarjev. Zaradi upadanja cene delnic in slabega položaja družbe so posredno prizadeti tudi delničarji Petrola. Potem imamo tu še več kot 25.500 delničarjev Maksime Holding, 65 tisoč delničarjev NFD Holdinga in okoli 20 tisoč delničarjev Maksime Invest. V Istrabenzu smo poskušali doseči, da bi mali delničarji prek nadzornega sveta lahko sodelovali pri nadzoru nad dogajanjem v družbi. Jasno in očitno je bilo, da v nadzornem svetu Istrabenza ni nekoga, ki bi tako samostojno in avtonomno opravljal naloge člana nadzornega sveta. Ko seje lani pomladi pokazala možnost, da prejšnjega člana nadzornega sveta zamenja nov, smo naš predlog poslali v Istrabenz. Najprej smo bili prijetno presenečeni, ker je nadzorni svet predlog podprl, ase je na skupščini razpletlo drugače in naš predstavnik v nadzorni svet ni bil imenovan. Od takrat so se vrstile nove skupščine, imenovali so nov nadzorni svet, a tudi v novega so spet prišli predstavniki tistih, ki so krivi, daje Istrabenz tu, kjer je. Po našem mnenju spet ni bilo nikogar, ki bi bil neodvisen in se zmožen z distanco lotiti analize razmer in reševanja zadeve. Zdaj celo upniki, ki so omogočili čezmerno zadolževanje Istrabenza, torej banke, vlečejo škodljivo sebične poteze, kar se je v konzorciju upnikov Istrabenza lepo pokazalo ob soliranju Unicredita oziroma Arharja. Pred časom ste predsednikom največjih domačih podjetij menda poslali predlog, s katerim ste se glede na število malih delničarjev sklicevali na njihovo pravico do sedežev v nadzornih svetih. Ali ste prejeli kakšen odgovor? ►► Res je, to pobudo smo sredi februarja poslali predsednikom nadzornih svetov Gorenja, Intereurope, Krke, Luke Koper, NLB, NKBM, Pivovarne Laško, Petrola, Telekoma Slovenije, Žita, Heliosa, Triglava ter na Sod in Kad, Do zdaj nismo prejeli niti enega odgovora. Niti iz paradržavnih skladov niti od nadzornikov navedenih družb. Prepričani smo, da bi morala taka ignoranca resno skrbeti še koga drugega, ne le male delničarje in VZMD. • Kdo je Kristjan Verbič Kristjan Verbič (38) je po končani srednji šoli za računalništvo leta 1997 na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz sociologije in filozofije, leta 2005 pa magistriral z delom Motrenje globalnih družbenih procesov in razmerij v perspektivi izhodišč in izzivov informacijske dobe. V študentskih letih seje v javnem življenju začel udejstvovati kot predsednik študentske organizacije in dvakrat (1996 in 2004) kot neodvisni kandidat kandidiral za poslanca v državnem zboru. Leta 2005 seje po več letih službovanja na Gimnaziji Ljubljana Šiška, na kateri je poučeval sociologijo in filozofijo, odločil, da več pozornosti nameni »prebujanju civilne družbe v ekonomski sferi«, je zapisano na njegovi spletni strani. Za predsednika Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) je bil izvoljen novembra 2005.

Medij: Finance - priloga
Avtorji: Pust Borut
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 04. 05. 2009
Stran: 13