pooblaščenci. Pri Mercatorju sem jih med šestimi pooblaščenci od 2416 prejel 1441. ■ Zbiranje pooblastil je najbrž logistično kar velik zalogaj? Seveda. V zvezi s tem predlagamo - tudi glede na direktivo EU iz leta 2007 ter nemški in avstrijski model - ustrezno spremembo naše zakonodaje. V Nemčiji, po kateri smo se v Sloveniji najbolj zgledovali, ne poznajo omejitev pooblastil zgolj za eno skupščino. Pri nas pa se je že dogajalo, da so preklicali skupščine, ker bi bilo možno, da bi mali delničarji z zbranimi pooblastili lahko imeli znaten vpliv na odločitve večjih delničarjev in bi na skupščini z glasovalno močjo celo prevladali. Kadar se zgodi preklic skupščine, moramo znova zbirati pooblastila za dejansko isto skupščino, ki je zgolj prestavljena. ■ Koliko odstotkov kapitala ste zastopali na zadnji Mercatorjevi skupščini? Pri organiziranem zbiranju smo pridobili pooblastil za 3,15 odstotka celotnega kapitala družbe. Preračunano na glasovalne pravice je ta odstotek praktično podvojen - glede na to da več kot 48 odstotkov kapitala ni imelo glasovalnih pravic. Upoštevati pa moramo še udeležbo. V takšnem primeru bi to predstavljalo od devet do deset odstotkov glasovalne moči. ■ Pa vendarle to ni bil glavni dejavnik, da ste bili izvoljeni v nadzorni svet ... Mercator je primer dobre prakse glede korporativnega upravljanja. Leta 2006 smo zbirali pooblastila tako mi kot družba sama oziroma njena uprava. Od tedaj naprej, zdaj že tretje leto, sodelujemo, tako da tri pooblaščence predlaga Mercator, tri pa naše združenje. Ne glede na to pa je imel VZMD vselej drugačne predloge in stališča, a na zadnji skupščini so vsi pooblaščenci podpirali predloge, ki sta jih podala uprava in nadzorni svet. Več kot očitno je tudi, da smo pri pripravah na skupščino opravili vse potrebne pogovore, razmisleke in poteze, da je ta minila brez kakšnih dodatnih vprašanj, nasprotnih predlogov, napovedi izpodbojnih tožb. ■ Ali drži, da je predsednik Mercatorjeve uprave Žiga Debeljak zlobiral, da ste prišli v nadzorni svet? Takšno tezo slišim prvič in zagotovo ne drži. Bilo bi zelo neprimerno, že iz načelnih razlogov, ki jih zastopa VZMD ves čas. Uprava namreč ne more biti tista, ki oblikuje nadzorni svet in vpliva na to, da bi bili posamezni člani njej po godu. Eden temeljnih grehov katastrofalnega stanja pri upravljanju gospodarskih družb v Sloveniji je, da so funkcije upravljanja in nadzora med seboj pomešane in prepletene. To odraža, na primer, že članstvo v obeh stanovskih organizacijah, saj so v veliki večini isti ljudje tako v Združenju članov nadzornih svetov kot v združenju Manager. ■ Kar pomeni, da nadzorniki ne opravljajo svojega dela... Žal kar pogosto ne izpolnjujejo zadostno svojih odgovornosti. V praksi je dejansko stanje takšno, da je nekdo, ki je nadzornik v družbi A, hkrati v upravi družbe B in obratno. Takšna vseobsegajoča prepletenost seveda ne omogoča ustreznega avtonomnega nadzora. ■ Toda to je tudi posledica slovenskega načina lastninjenja, koje prišlo do mreženja med podjetji pri koncentraciji premoženja ... Točno. Toda to ne pomeni, da je takšno stanje normalno ter da bi ga bilo potrebno vzdrževati in odobravati. biografija Kristjan Verbič je širši slovenski javnosti poznan z začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bil predsednik Študentske organizacije. Rojen je bil 27. avgusta 1970 v Ljubljani. Leta 1997 je na filozofski fakulteti diplomiral iz sociologije in filozofije, leta 2005 pa magistriral z delom Motrenje globalnih družbenih procesov in razmerij v perspektivi izhodišč in izzivov informacijske dobe. Med letoma 1998 in 2006 je bil zaposlen na gimnaziji Ljubljana Šiška, kjer je poleg poučevanja filozofije in sociologije zasnoval ter vodil več odmevnih projektov. Leta 2004 je neuspešno kandidiral tako za predsednika Stranke mladih kot za poslanca državnega zbora na listi Slovenija je naša koprskega župana Borisa Popoviča. Leta 2005 je sodeloval pri vzpostavitvi vseslovenskega združenja malih delničarjev, od leta 2006 pa je njegov predsednik. ■ O tem, da nadzorniki ne opravljajo svoje naloge, da so le podaljšek uprav, tečejo že leta in leta debate, toda nihče tega ne preseka... V OECD, v katero vstopa Slovenija, zelo resno jemljejo področje upravljanja družb in njihova Misija je opravila poglobljen pogovor tudi na sedežu VZMD ter pozorno prisluhnila našim stališčem in predlogom, ki izhajajo iz neposredne dnevne prakse. Pri nas je problematično že samo stanje na področju zakonodaje, pa tudi njeno izvajanje in udejanjanje. Poudariti velja, na primer, da so pripravljavci gospodarske zakonodaje vse od leta 1993 pa do zadnje novele Zakona o gospodarskih družbah praktično isti. Hkrati pa so to tudi isti ljudje, ki pišejo mnenja, svetujejo in pomagajo tistim, ki to zakonodajo izigravajo. ■ Da ne bi govorila le na splošno - ena od pomembnih oseb na tem področju je Nina Plavšak... Nedvomno je imela pomemben vpliv pri pripravljanju področne zakonodaje. ■ Plavšakova naj bi bila zadnja leta ena glavnih svetovalk Boška Šrota ... Tako sem slišal pripovedovati, vendar sam ne želim govoriti na osebni ravni. V Sloveniji se s temi zadevami ukvarja samo inštitut za gospodarsko pravo pri mariborski pravni fakulteti. Kot ugotavljamo, od tam prihaja večina predlogov, ki jih sprejemajo tako na ravni pristojnega ministrstva kot na vladni ravni in na koncu v Državnem zboru. Na vseh teh ravneh zato toliko teže najdemo kompetentnega sogovornika. ■ Torej o ključnih zadevah pri pripravi gospodarske zakonodaje odločajo ljudje iz ozadja in potem isti ljudje svetujejo upravam podjetij, kako to zakonodajo izigrati? Dodatna perverzija pri tem je, da je priprava zakonodaje seveda plačana iz proračunskih sredstev, hkrati pa so isti ljudje tudi na plačilni listi univerz, ki jim dajejo strokovno avreolo, medtem ko zaradi očitnih zakonskih vrzeli še dodatno služijo s strokovnimi mnenji in svetovanji. Na to smo večkrat opozarjali, tudi pri zadnji noveli zakona o gospodarskih družbah. Upam, da se bodo te stvari vendarle spremenile. Soočeni smo s stanjem, ki je nedopustno in je vir večine problemov, s katerimi se soočamo v praksi. Če greva še naprej - tudi na sodiščih se v sporih skoraj vedno, zaradi pomanjkanja usposobljenosti in sodne prakse, upošteva mnenje teh istih pravnih strokovnjakov. Problematičen pa je tudi način vzgoje oziroma izobraževanja novih pravnikov na področju gospodarskega prava. Sistem napredovanja v akademski sferi v veliki meri temelji na objavah, na točkovanju. Način pridobivanja točk pa je vezan na objave v strokovnih revijah. Glede na to da isti ljudje spet sedijo v teh uredniških odborih, je jasno, da gre za globok in daljnosežen problem. Celotne generacije se rekrutirajo iz istega kroga in morajo biti poslušne ter ne smejo nastopati proti tako vplivnemu središču moči, če želijo imeti kolikor toliko uspešno kariero. ■ Skupščine delničarjev so običajno precej dolgočasni dogodki. Ali se vi spomnite še kakšne, ki bi bila bolj divja od tiste nedavno v Laškem, kije potekala kar na stopnicah pred tamkajšnjim kulturnim domom? (Smeh.) Skupščina v Laškem pravzaprav ni bila divja. Spomnim se neke druge, kamor so klicali tudi kriminaliste, da bi zasegli dokumentacijo o pooblastilih. V mislih imam skupščino družbe pooblašeenke Lameta znotraj Slovenske industrije jekla. Šlo je za eno pomembnih zgodb v tranziciji, kjer so delavce, več kot 15.000 ljudi, ki so s svojimi plačami sanirali Slovensko industrijo jekla, na koncu izigrali pri prodaji ruskemu podjetju. Družbe pooblaščenke so ustanovili zato, da bi se jim te neizplačane plače povrnile na ustrezen način. Zaposleni so bili prvič prikrajšani pri pokojninski osnovi, ker niso dobili teh plač, in nato še enkrat, ko pri prodaji niso dobili tistega, kar so jim obljubili. V zadnjih letih se je naše združenje med drugim angažiralo pri iztisnitvah iz Aktive Invest, SCT, Droge Kolinske, pomembno smo vplivali na preprečitev načrtovanega preoblikovanja Vzajemne. Spomnite se, kako je bila preklicana skupščina, na kateri so nameravali celotno premoženje Vzajemne z več kot 900.000 zavarovanci prenesti na zavarovalnico Adriatic Slovenka - in to z deležem, ki bi bil manjši od 25-odstotnega kontrolnega deleža. Temu smo mi nasprotovali in doživeli medijski pogrom, ki je bil poln neposrednih osebnih diskreditacij. Sicer sem že pred ustanovitvijo VZMD sodeloval na številnih skupščinah, na primer Petrola, Luke Koper, Leka, in meje čudilo, zakaj vse od začetka lastninjenja ni nihče od pravnikov ter ekonomistov pristopil k ustanovitvi združenja, ki bi ščitilo pravice in zastopalo interese praviloma izigravanih malih delničarjev. ■ Kako je zdaj s to skupščino oziroma s sklepi, ki so jih sprejeli na tej znameniti skupščini Laškega v pravno-formalnem smislu? Bistveno in ključno je, da je skupščina vpisana in registrirana. Dejstvo je tudi, da Infond Holidng in nekateri drugi delničarji skušajo doseči ničnost te skupščine na sodišču. Brez nadaljnjega pa so njeni sklepi legalni in legitimni vse do morebitne drugačne pravnomočne sodbe. ■ Toda nova nadzornika, ki ste ju izglasovali, še ne opravljata svojega dela ... V praksi je to prvi takšen primer, da imamo legalno in zakonito skupščino, kjer je bil poleg dveh novih nadzornikov izglasovan tudi pomemben sklep o posebni reviziji. Slednje pa ni moč začeti, če uprava družbe ne spusti revizorjev v družbo in jim ne da na razpolago dokumentacije. Podobno je z nadzorniki. VZMD je prek odvetnika dalo pobudo, da bi vpisali oba nova nadzornika v sodni register. Sodišče v Celju pa je po naših informacijah pozvalo upravo, naj o tem poda svoje mnenje, ki pa je tako do skupščine kot sprejetih sklepov odklonilno. Registrsko sodišče se je tako, kot kaže, postavilo na stališče, da obeh nadzornikov ne more vpisati, dokler se spor ne razreši. ■ Ali lahko rečemo, da so mali delničarji danes v Sloveniji vrsta, ki izumira? Prizadevanja našega združenja so drugačna. V veliki večini najdemo iste ljudi tako v Združenju članov nadzornih svetov kot v združenju Manager. ■ Na eni strani imamo recesijo, na drugi strani se že več let dogaja koncentracija kapitalskih deležev prek prevzemov, menedžerskih odkupov in s tem povezanih izrisov malih delničarjev. Teh je iz leta v leto manj. Res, toda še vedno jih je več kot 600 tisoč. To pa je kar veliko v primerjavi s tujino. ■ Toda tu gre še vedno za številne certifikat ske delničarje iz procesa lastninjenja družbenega premoženja ... Stališče VZMD je, tudi v smislu nacionalnega interesa, da državljani ostanejo in postajajo lastniki pomembnih virov, s katerimi razpolaga skupnost. ■ Zagovarjate koncept razpršenega lastništva? Da. Predvsem s strani državljanov, tudi iz naslova odprodaje lastniških deležev Republike Slovenije in paradržavnih skladov. Na ta način je moč zagotoviti tudi pomembno načelo varčevanja za dodatne potrebe pokojninske, zdravstvene in socialne varnosti ter stabilnosti na ravni posameznika in družine; nadalje za namene vse prevečkrat plačljivega izobraževanja in podobno. ■ Pa za to ni že nekoliko prepozno? Republika Slovenija je še vedno neposredno ali posredno prek paradržavnih skladov zelo pomemben, če ne najpomembnejši lastnik v številnih strateških podjetjih. ■ Toda Kad in Sod sta v svoji zgodovini veliko večino svojega premoženja prodala pod mizo, brez javnih razpisov ali neposrednih prodaj državljanom prek tako imenovanih IPO-jev. Kako prisiliti paradržavna sklada in državo, da bodo prodali svoje delnice državljanom? Primer NKBM se ni ravno dobro obnesel. Tudi sam se sprašujem, ali je bil nekdo res tako nespameten ali pa so prodajo NKBM izpeljali namerno tako, da bi se porušilo zaupanje državljanov v takšne nakupe. Zanimanje za nakup delnic NKBM je bilo zelo veliko. Sto deset tisoč državljanov je svoje prihranke namenilo nakupu delnic banke, ki je strateško pomembna ne le v regionalnem okviru, pač pa tudi na ravni države. Spomnimo se le nespametne prodaje Banke Koper Italijanom. Tu gre za resne strateške razmisleke. ■ Samo na drugi strani imamo v Sloveniji veliko tujih bank, ki povečujejo svoj tržni delež in so do svojih komitentov bolj uslužne kot domače banke, ki so v imenu nacionalnega interesa v državni lasti . . . Ne bi želel komentirati poslovanja posameznih bank. Bi pa opozoril na primer IPO v NKBM, ki je milo rečeno pokazal na številne nepravilnosti in nedomišljenosti, če ne celo na načrtno ravnanje tudi pri prodaji tako imenovanim poučenim vlagateljem. Izkazalo se je, da so nekateri hitro izstopili iz lastništva, samo da bi realizirali dobičke, prejkoslej na račun vseh preostalih. Da ne govoriva o skupščini delničarjev NKBM. VZMD je sodno izpodbijal najpomembnejše sprejete sklepe in opozarjal na nepravilnosti, posebno še ob izvolitvi novega nadzornega sveta. Državljanov, delničarjev, ki jim je država prodala delež, niso pripustili k soodločanju, kar bi bilo v urejenih ekonomijah samoumevno. Če so že prispevali svoja sredstva za nakup delnic, bi morali dobiti tudi možnost soupravljanja družbe. To jim je SOD na sami skupščini odrekel z nasprotnim predlogom. Začuda je mariborsko sodišče, po prepričanju strokovnih sodelavcev VZMD, bistvene argumente prezrlo. Postopek so pripeljali do višjega sodišča, ki je zavrglo vse naše navedbe in sprejelo odločitev, da s tisto skupščino ni bilo prav nič narobe. No, v manj kot letu dni, do letošnje skupščine NKBM, na kateri smo z našim predlogom vendarle uspeli, je večina novoizvoljenih članov nadzornega sveta odstopila, kar je nekako le pritrdilo takratnim opozorilom in argumentacijam VZMD. ■ Na številnih skupščinah delničarji napovedujejo izpodbojne tožbe. Javnost pa potem običajno ne izve, kakšen je njihov epilog - ali so bile uspešne ali ne. So te izpodbojne tožbe v praksi sploh učinkovita zadeva? Tudi vi ste jih mnogo napovedali, najbrž nato tudi vložili na sodišče. Koliko ste bili pri tem uspešni? Precej takšnih postopkov na sodiščih še poteka. Izpodbojne tožbe so pogosto edina možnost, ki jo imamo. Na tej osnovi lahko predlagamo začasne odredbe ali zadržimo vpise v sodni register. ■ Ali je res, da na sodišču še niste dobili nobene izpodbojne tožbe? S tem se ne bi strinjal. Večino napovedanih izpodbojnih tožb dejansko tudi vložimo. Zato nikakor ne gre za neko napovedovanje, ki bi bilo samo sebi namen. Je pa dejstvo, da ko sprožimo postopek, je ta tudi sredstvo, da pridemo do možnosti poravnave in pogovorov s ključnimi akterji. Poravnave peljemo na način, da so v korist vseh malih delničarjev, ki se postopku pridružijo, vselej pa povabimo vse. ■ Ti postopki zahtevajo določena finančna sredstva. Vi imate status neprofitnega zavoda. V nekaterih medijih lahko beremo, da naj bi vas nekatera podjetja kar zasipavala z denarjem. Ali to drži? To je daleč od resnice. Zasipavanje?! Naše združenje ni prejemnik kakršnihkoli javnih ali proračunskih sredstev, pa tudi članarin ne, saj smo jih ukinili pred dvema letoma, ko smo se iz društva preoblikovali v zavod. ■ Kateri pa je potem vaš osnovni finančni vir? To so predvsem postopki, v katerih uspemo doseči odprodajo deležev oziroma delnic v paketu. Pri nas je veliko podjetij, ki so dejansko že prevzeta, pa preostali mali delničarji, ki so najpogosteje hkrati tudi zaposleni, ne morejo izstopiti in nimajo nobene možnost odprodaje delnic, še najmanj po pošteni vrednosti. Šikanirajo jih in nanje izvajajo pritiske, naj odprodajo delnice po mizerni ceni, hkrati pa nimajo nikakršnega vpliva na upravljanje družbe. Posamičen delničar ne more narediti nič, saj so zanj postopki predragi, preveč zahtevni ... Ko se na nas obrnejo takšni ljudje, pripravimo delniški sporazum, v katerem se sama sekcija, ki se oblikuje, povsem samostojno odloča o tem, na kakšen način, pod kakšnimi pogoji in po kakšni ceni so pripravljeni izstopiti iz družbe. Ko je ta odločitev sprejeta, naredimo delniški sporazum, ga pošljemo vsem delničarjem, da pristopijo, nato pa sprožimo vse postopke - začnemo iskati strateškega kupca ali pa pripravimo tiste, ki so druž-Skupščina v Laškem pravzaprav ni bila divja. Spomnim se neke druge, kamor so klicali tudi kriminaliste, da bi zasegli dokumentacijo o pooblastilih. bo že prevzeli, da tudi od teh delničarjev odkupijo delnice po pošteni ceni. ■ V takšnih primerih potem vaše združenje dobi provizijo? Drži. Takšna provizija pa hkrati pomeni tudi kritje vseh stroškov VZMD, ki jih praviloma v vseh postopkih zalaga brez kakršnegakoli jamstva o uspehu. Njeno višino, tako kot druge pogoje, določi sekcija in je praviloma delež v razliki oziroma presežku najvišje znane cene. ■ Pa se od tega da dobro živeti? Ne. Sredstva VZMD so namenjena predvsem postopkom pred sodišči, pravnim postopkom in pripravi strokovnih gradiv za spremembe in dopolnitve zakonodaje. To je bistveni del stroškov, obstajajo pa seveda tudi stroški za delovanje združenja in njegovih raznoterih dejavnosti za zagotavljanje pravic in interesov malih delničarjev. ■ Se vi osebno profesionalno ukvarjate samo še z malimi delničarji? Da, res je. Na gimnaziji ne poučujem več. Odpoved sem dal pred dvema letoma. Dela pa je na VZMD preveč, da bi se lahko posvečal še čemurkoli drugemu. ■ Koliko svojega denarja imate danes naloženega v delnicah in preostalih vrednostnih papirjih? Morda blizu 50.000 evrov. ■ V koliko nadzornih svetih ste še član? Razen v Mercatorju, kjer naj bi nastopil mandat s koncem oktobra, nikjer drugje-■ Povejte mi, kako se pride v nadzorni svet Mercatorja? Niste prvi, ki tam predstavljate male delničarje. Nekateri vas povezujejo tudi z ljubljanskim županom Jankovičem, kar slednji zanika in pravi, da ne komunicirata. Čigav je torej Kristjan Verbič? Če spremljate medije, lahko ugotovite, da so me bili v zadnjih osemnajstih letih, odkar se javno udejstvujem, pripisali že praktično vsem, ki kaj veljajo v političnem ali gospodarskem življenju. Naj ob tem omenim, da se je VZMD postavil po robu na primer Ivanu Zidarju, še preden so ga javno oslabili in je imel nekakšen status nedotakljivega. Pa ob spremembah zakonodaje ter pri Aktivi Invest, Vzajemni, kjer so bili povsod na delu interesi pomembnih središč moči. Zaradi tega sem bil marsikdaj tudi osebno deležen medijskega pogroma. Očitali so mi, da delamo za neke ozke, pritlehne interese ali pa, da smo transmisija tega ali onega. Če bi bilo to res, bi bil zelo hitro v konfliktu interesov. Dandanes je precej laže biti v nekem krogu ali opciji in uživati njegovo zaščito ter tako ne doživljati neposrednih pritiskov drugih krogov. Sicer pa ne jaz sam, ne združenje nismo eksponenti nikogar, niti omenjenega ljubljanskega župana Jankoviča. Ko ga srečam v mestu ali na kakšni prireditvi, ga pozdravim enako kot druge, s katerimi se poznam. To, da nam je letos uspelo priti v nadzorni svet Mercatorja, pomeni predvsem veliko odgovornost - tako zame kot za združenje. Enako tudi drugi podobni premiki, na primer dejstvo, da smo letos uspeli s predlogom za nadzorni svet NKBM, kamor so imenovali člana Strokovnega sveta VZMD mag. Janeza Košaka, dosedanjega dolgoletnega viceguvernerja Banke Slovenije. ■ Je nadzorna funkcija v Mercatorju nagrada za vaše udejstvovanje na burni skupščini Laškega? No, na kaj takšnega nisem niti pomislil. Mislim, da to ni res. O morebitnih tovrstnih ozadjih nisem govoril z nikomer. Na skupščino Laškega sem prišel pripravljen, tako kot pridem pripravljen na vsako skupščino. Naj ob tem povem, da nam je za skupščino Laškega uspelo dobiti pooblastilo tretjega največjega delničarja - danskega sklada. Morda je prav zaradi tega pooblastila Šrotova uprava preklicala skupščino, saj so ugotovili, da nimajo več glasovalne večine in bi jih lahko preglasovali. To, da smo dobili omenjeno pooblastilo, je tudi sad očitnega ugleda, ki ga VZMD uživa v vseh sorodnih mednarodnih organizacijah in združenjih. ■ Vam ni mogoče nakazati določen prispevek, da ne bi delali težav na določeni skupščini? Nikakor. To je nemogoče in neizvedljivo. Delamo na osnovi zelo jasnih usmeritev, sledimo poslanstvu, ki ga ima združenje. Če pa imamo sklenjene pogodbe s katerim od podjetij, to pomeni, da si v pogodbenem odnosu zelo jasno in striktno zagotovimo popolnoma neodvisno pozicijo. Tudi tedaj, ko organiziramo informacijsko pisarno za katero od podjetij, ki ima veliko delničarjev. Potrebujemo pa sredstva za delo in vzpostavitev infrastrukture. V urejenih ekonomijah so mali delničarji zelo pomembna kategorija, saj so specifičen segment lastniških struktur, ki se praviloma ne odloča špekulativno od danes na jutri, in je v tem pogledu delniška družba tudi manj ranljiva. Na skupščinah delničarjev v tujini opažam, da male delničarje obravnavajo s posebno pozornostjo, po čemer bi se morali zgledovati tudi pri nas. V nekaterih pomembnih situacijah nam je to že uspelo, intenzivna prizadevanja pa bomo seveda še stopnjevali. ■ Očitali so mi, da delamo za ozke, pritlehne interese ali pa, da smo transmisija tega ali onega. Ce bi bilo to res, bi bil zelo hitro v konfliktu interesov.

Medij: Reporter
Avtorji: Šurla Silvester
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič, mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah, skupščina Mercator
Rubrika / Oddaja: Intervju
Datum: 27. 07. 2009
Stran: 53