povečujejo pristojnosti uprave pri poslovanju z nepremičninami ter pri posojilih. Po končani skupščini smo se pogovarjali s pooblaščencem malega delničarja, ki je napovedal izpodbojno tožbo. Identiteta sogovornika je avtorju članka znana, a ni želel javne objave svojega imena. Zmotilo ga pa je to, da so delničarji ostali brez dividende (s čimer se je včeraj strinjal tudi predstavnik Kapitalske družbe), medtem ko naj bi po njegovem mnenju največji delnicarji (vodstvo podjetja prek različnih družb, tudi kranjskega Merkurja, v katerem pa je solastnica Perutnina) izčrpavali Perutnino. Na to naj bi kazal podatek o drastičnem padcu deleža lastniškega kapitala v primerjavi z dolžniškim, saj so se lani, kot je razvidno iz letnega poročila, finančne obveznosti Perutnine s petih povečale na 47,5 milijona evrov. Lanski odhodki iz posojil pa za več kot pet milijonov evrov, zaradi česar se je čisti dobiček Perutnine s 6,6 znižal na 3,4 milijona evrov. Pooblaščenec malega delničarja tudi ni zanikal, da za svojo stranko pričakuje izplačilo njegovih delnic vsaj po knjigovodski vrednosti, kar je okrog 20 evrov za delnico. Kad za nižje sejnine, dividende in domnevno izčrpavanje ga ne zanimata Napoved izpodbojne tožbe, ki je dr. Roman Glaser, predsednik Perutninine uprave, v pogovoru z nami sploh ni omenil, vrže temno senco na včerajšnjo skupščino delničarjev, na kateri je bilo sicer prisotnega 90,8 odstotka kapitala, vsi sklepi pa sprejeti s skoraj 100-odstotno večino. Zdaj že skoraj povsod formalni nasprotni predlog Kapitalske družbe o skoraj 15-odstotnem znižanju sejnin šestim nadzornikom pa je bil sprejet. "S tem predlogom smo se strinjali v upravi in nadzornem svetu, saj so nadzorniki menili, da je lahko to njihov prispevek k težavnemu obdobju, v katerem se nahaja Perutnina. Izplačila dividend pa nismo predlagali, ker je strošek denarja letos višji, prav tako ima družba potrebe po visokih investicijah, zlasti v Srbiji. V kasnejših, boljših časih pa bo prišlo na vrsto tudi izplačilo dividend," je včeraj za Večer povedal Glaser. Dodajmo, da ima Perutnina Ptuj še vedno nekaj več kot 10 tisoč delničarjev, skupina pa zaposluje več kot 3300 ljudi, zato je pomembna tudi za širše družbeno okolje. Delničarji so včeraj prav tako potrdili pripojitev družbe Farma Draženci k Perutnini Ptuj, s čimer se je povečal obseg Perutnininega kapitala, omenjena farma pa se je že prestrukturirala iz prašičereje v rejo piščancev, ki je bolj donosna dejavnost. Po Glaserjevih besedah je Perutnina v prvem letošnjem polletju dosegla skromnih 150 tisoč evrov dobička, prihodki pa so v krovni družbi upadli za približno 10 milijonov evrov. Slabši rezultat prvi mož Perutnine pripisuje podražitvi koruze in soje kot krmnih surovin ter energentov, svoje pa naj bi dodali še stroški sanacije Farme Draženci. Visokih stroškov posojil ni omenil, temveč, da jim je "padel" danski piščančji trg, kjer sicer letno prodajo za okrog pet milijonov evrov, pa tudi vrednosti valut na nekaterih izvoznih trgih (vseh je 21) so drastično upadle, močno se je znižala še cena puranjega mesa. To, da so nekateri nadzorniki (Ivan Zupanič) dobili od delničarjev že tretji, Radovan Stonlč in Zvonko Erbus pa drugi štiriletni mandat, je Roman Glaser pospremil s komentarjem, da morajo biti nadzorniki profesionalci in vedeti, kaj se dogaja v njihovi panogi. Ob koncu je Glaser omenil, da se o prihodnjem mandatu v upravi še ni odločil, saj mu sedanji poteče šele konec leta 2012. Perutnina Ptuj je v juliju odprla tovarno proteinskih koncentratov. (Janko Rath)

Medij: Večer
Avtorji: Toplak Damijan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 27. 08. 2009
Stran: 9