prinese enormne stroške, naša zakonodaja pa delničarjem niti ne dopušča vložitve skupinskih tožb. »Veliko je odvisno tudi od razpršenosti lastništva. Skoraj polovica gospodarstva je še vedno vrokah enega samega lastnika,« je vzrok, zakaj se za tožbe proti vodstvom ne odločijo nadzorniki, pojasnil Peter Schlamberger iz londonskega Libertv IU. 1U bi lahko pomembno vlogo odigrali tudi institucionalni vlagatelji. »Dokler jim je vseeno in ravnodušno sprejemajo to, kar se dogaja z njihovim premoženjem, bo stanje takšno, kakršno je,« je dejala Strojin-Štamparjeva. Vendar pa po mnenju sogovornikov, ki so orisali trende uveljavljanja zahtevkov iz naslova odgovornosti direktorjev in vodilnih delavcev, naša sodna praksa na tem področju niti ni razvita. Delničarje v dokazovanju, da so ob napačnih odločitvah vodstva utrpeli določeno škodo, tudi sicer čaka naporna pot. »Dokazati je treba nezakonitost, odgovornost oseb, kijih tožimo, vzročno zvezo in predvsem to, daje do škode sploh prišlo,« je povedala Strojin-Štamparjeva. Toži se lahko tako upravo in nadzorni svet kot tudi izvršne direktorje ter predstavnike zaposlenih. »Ti so odgovorni solidarno, tako da niti ni važno, kdo je kaj naredil. Vsi so lahko toženi za celotno škodo,« dodaja. Tu lahko pomemben dejavnik predstavlja tudi sklenjena polica, ki krije stroške sodnega postopka in do nekega zneska tudi potencialne odškodnine. »S svojimi strankami gremo do kletke,« je orisal Schlamberger. Na slovenskem trgu so namreč predstavili produkt, ki zavaruje prav tovrstno odgovornost. Osredotočili se bodo na večje borzne družbe s konsohdiranimi sredstvi, višjimi od 50 milijoni evrov. Polica je lahko tudi pomembno sredstvo stečajnega postopka, saj lahko upravitelj vodstvo, če je kršilo svojo dolžnost in družbo pripeljalo v stečaj, tudi toži. Ali imajo ustrezno kritje, smo povprašali po največjih slovenskih družbah in dobili mešane odgovore. Tako imajo zavarovanja sklenjenavZavarovalnici Triglav, Petrom, Intereuropi, Krki in Telekomu Slovenije. Čeprav je tovrstno zavarovanje pri večjih družbah v Evropi že praktično standard, pa ga v Luki Koper, Novi KBM ter v Aerodromu Ljubljana nimajo. Iz Istrabenza, Pivovarne Laško in Mesne industrije Primorske odgovorov nismo dobili. tomaz.modic@dnevnik.si Ne bojimo se tega, da bi v Sloveniji nenadoma prišlo do kopice tožb proti vodilnim delavcem. Se bodo pa v najbolj tveganih družbah zagotovo povečale premije za zavarovanje odškodninske odgovornosti, je povedal zavarovalniški strokovnjak Peter Schlamberger (na sliki levo, ob Anji Strojin Štampar). Evropska "tožniška" kultura še nerazvita Enron, VVorldCom, AOL Tirne VVarner in Lucent Technologies - le nekaj primerov, ko je delničarjem v »mega procesih« uspelo priti do milijardnih odpravnin. V razvpitem primeru energetskega giganta Enron je bilo doseženih za več kot devet milijard dolarjev poravnav, pri Worldcomu pa že za dobrih šest milijard dolarjev. Največje evropske poravnave dosegajo precej nižje vrednosti, a so tudi investitorji Deutsche Telekoma zaradi napačnega prikaza vrednosti nepremičnin ob prvi javni ponudbi delnic (IPO) dobili za 120 milijonov dolarjev odškodnin. Sicer pa je vzrok pri večini tožb iz naslova odgovornosti direktorjev in vodilnih delavcev skoraj enak - računovodska prevara. Tudi sicer se evropski delničarji precej manj odločajo za tožbe kot ameriški. Vendar pa je opaziti povečanje števila ameriških odvetniških pisarn križem Evrope, kar bi utegnilo povzročiti tudi rast števila vloženih tožb.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Modic Tomaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 16. 05. 2009
Stran: 22