prizadetih finančnih institucij.Finančna kriza prinaša višje stroškezadolževanja. Bo v ospredje ponovnoprišel lastniški kapital?Lastniški kapitalje bil vedno prisoten inpomemben. V zadnjih petnajstih letihjeveliko podjetij po svetu celo kupovaJolastne delnice, takšnega procesa go-tovo še nekaj časa ne bo zaslediti. Pod-jetja bodo namreč ponovno začela iz-dajati delnice, saj mnoga potrebujejosvež kapital.Najveijetneje bodo na udaru močnozadolžena podjetja?Kriza iina različne razsežnosti v različ-nih državah. V ZDA trenutno velikopodjetij celo sedi na denarju. V krizotorej ne vstopamo z močno zadolže-. nSmi podjetji, kar pa še ne pomeni, da•~llffiL-~dnja~~botlg 'it:atgo'l'llmorala~'Sjpigpi&iT~p~~BIi~ianji~'~ topaje trenutno za banike problem. Smo vobdobju prilagajanja: od leta 2000 sobiii stroški zadolževanja smešno nizkim v OECD smo že pred leti opozarjalina prenizke premije za tveganje, njiho-vo prilagajanje pa bi lahko povzročilodoločene pretrese. Seveda pa nihče nipričakoval tega, kar se dogaja zdaj(smeh).Najbrž bo težaven miselni preskok od»ekonomije s financnim vzvodom« k»ekonomiji lastniškega kapitalau? VSloveniji skoraj ni javnih prodaj delnic, skatorimi bi podjetja zbirala dodatnikapital. Problem je predvsem v tem, da bankeznižujejo svoj finančni vzvod, zaradičesar bi lahko prišlo do zloma poso-jilnega trga. Bankam se znižuje kapital,zato se znižuje tudi njihova posojilnasposobnost. Najboljši način, kako lah-ko okrepijo količnik med kapitalom insredstvi, pa je znižanje posojilne ak-tivnosti. V OECD smo najbolj zaskr-bljem nad zlomom posojilnega trga, sajbi to pomenilo, da se podjetja ne mo-rejo več ustrezno financuati. V Evropiiefinancirati svbje dolgove, pri čemer seutegnejo srečati z velikimi težavami.Posledice bodo od države do državerazlične, vendar ne bodite prepričani,da vas učinJd krize ne bodo prizadeli,Ce bo veliko podjetij prisiljenih refi-nancirati svoje dolgove, potem ne bolahko.Ob trenirtnem reševanju bank postajaponovno aktualno državno lastništvo.Bodo države ponovno pomembenigralec na področju lastništva finančnihinštitucij?Upam, da ne (smeh). Ključno vpra-šanje je, kako bo država postopala kotlastnik. Na eni strani bi se lahko zapletlav mikromenedžment, kar ne bi pri-neslo pozitivnih učinkov. Lahko pa seobnaša kot običajni vlagatelj in ob bo-Ijših časih delež preprosto proda, če jele mogoče, po višji ceni. V določenihprimerih bo država postala večinskilastnica bank in posledično zamenjalavišji menedžment. Pomemben bo zlas-ti način teh zamenjav. Bo postavila spo-sobne nadzornike in vodstvo? Nihče si ne želi, da bi banke postale političnipeskovnik. S temi problemi smo se sre-čevali že v preteklosti, ko je politikanarekovala, komu naj banke podelijoposojila.V Sloveniji je v večini najpomembnejšihfinančnih inštitucij kot lastnik prisotnadriava. Kakšno je vaše stališče dodržavnega lastništva vfinančnemsektorju?Najslabše bi bilo, da bi država prekdržavne banke odobrila posojila pod-jetjem v dižavni lasti in tako za posojilaprikrajšala zasebni sektor. Škodljivo je tudi vpletanje v razne politične igre;kdo pozna tega ali onega ministra, ka-ten od;teh ininistrovje pomembnejši...Pravzatojepomembno, daimadržava,Id bo postala lastnica banke, jasno zas-tavljene cilje m način vodenja. Državase mora zavzemati za banko v dobrikondiciji m ne za banko, ki lahko iz-polnjuje zgolj kratkoročne cilje poli-tike.Bi se v obdobju, ko države ponovnopostajajo pomemben lastnikfinančnegasistema, lahko ponovili časi, ko so bilebanke eden od polibčnih inštrumentov?To je zagotovo nevamost. Poglejte For-tis; francoska, belgijska in nemška vla-da obvladujejo 49 odstotkov banke insamo upamo lahko, da se politika ne bopreveč vmešavala v banko. Upoštevatije treba tudi preostalo polovico delničarjev. Vse delničarje je treba upo-števati enako in ne večinskega deležaizkoriščati za podporo sebi koristnihprojektov.Se tovrstne težave pogosteje pojavljajo vdržavah, ki so šle skozi franzicijo, kot naprimervSloveniji?.S tovrstnimi težavami so se srečevalipraktično v vseh državah. Sam priha-jam iz Avstralije, kjer sta v zgodnjihdevetdesetih letih dve državni bankibankrotirali. Njihovo reševanje je dav-koplačevalce stalo ogromno.Kajje bil razlogza propad bank?Politiki niso vedeli, kaj delajo. Najeli soizvršnega direktorja, ki je veljal za ču-dežnega dečka, m niso razumeli, kajnamerava storiti. Država se skratka mzavedala, kaj se dogaja znotraj banke.Banka se je lepo razvijala, politiki sogovorili, kako je pomembna za državo,in se počutili odlično, pa je na koncubankrotirala. Podobni sta zgodbi nem-ške banke Sachsen in banke IKB. Na-dzomiki so vvseh teh primerih zaspaliza volanom. Povsod je namreč bankovodil energičen predsednik uprave -energija sicer ni slaba, še posebno vpodjetništvu - vendar glede tega ob-stajajo meje.Državno lastništvo torej banke ne obvaruje pred propadom? Zagotovo ne, pa še posledice propadaso večje, saj vpliva tudi na proračun.Vsaka država bi zato morala stremetf kčimprejšnjemu umiku iz bank. Menim,da bo država iz zavarovalnice AIG iz-stopila takoj, ko bo to mogoče. Umikdržav iz finančnih institucij, Id jih bodoreševale, bo sicer trajal nekaj let, a pri-čakujem, da se bodo vedle kot običajenlastnik. To ni tako samoumevno, sajpolitiki in javni uslužbenci pri tem neupravljajo svojega denarja. Stremenje kzgolj ekonomskim ciljemje še bolj po-membno, če bodo v lastništvo finan-čnih institucij vstopile tuje države....vtem oziru opažamo, kako pomembnipostajajo državni skladi pri reševanjunajvečjih zahodnih bank...Za OECD so državni skladi zelo po-membno vprašanje. Oblikovane ima-mo investicijske kodekse, po katerihnaj bi se ti skladi ravnali. Zavzemamo seza riediskriminadjo med posameznimidržavami, iz katerih prihaja sklad. Sicerdopuščamo možnost diskriminacijemed sektorji - problematična je oro-žarska industrija. Nevamost je, da binekateri skladi lahko delovali tudi s po-litičnimi cilji, kar pa je opaziti tudi primnogo podjetjih v državni lasti. Dr-žavni skladi obstajajo že dolgo in so se doslej večinoma izkazali kot dobri in-vestitorji; lep primerje investicija ene-ga od teh v avtomobilskega proizva-jalca Mercedes, v katerem je že od leta1973. Sami torej v principu ne vidimotežav s temi skladi, prej mislim, da sebodo težave pojavile pri vstopu držav-nih podjetij na tuje trge.Kitajska podjetja bodo najverjetnejenajbolj prodoma?S Kitajci imamo zelo produkdvne po-govore. Zavedajo se, da če želijo postatisvetovni igralci, bodo morali spoštovatipravilaigre. Drugačebodo imelitežave.To se je zgodilo pri ameriškem Uno-calu, ki gaje prevzel kitajski CNOOC, koizvršni direktor ni niti obvestil uprav-nega odbora, da se dogovarja za skle-nitev posla. Poleg tega pa ni bilo nitijasno, ali gre za denar države. Kitajcičesa podobnega ne bodo ponovili.Podjetja iz tovrstnih državbodo moralaupoštevati zakonodajo, ki velja v dmgihdržavah. Vsa podjetja, pa tudi vlade po svetu se zato že zavedajo, da si morajoza uspešnost zagotoviti poslovni ugled,zato stare igrice počasi izumirajo.Vsi ti premiki v lastništvu bodo bržkonevplivali na vodenje podjetij?Nedvomno. Res pa v nekaterih drža-vah, na prtmer Kitajskem, dojemajopojem korporativnega upravljanjamnogo resneje kot drugod. Njihovapodjetja si namreč prizadevajo širiti,priti na hongkonško ali šanghajskoborzo. Zaradi tega spreminjajo poslov-no prakso m način vodenja.Je kaj podobnega opaziti tudi drugod?Pred časom smo naredili revizijo vTUr-čiji in dejansko uvideli, da veliko dru-žinsldh podjetij pretirano ne zanimaposlpvna kultura. A se je vse spreme-nilo s prihodom tujih vlagateljev, ki sopričakovali spremembe. Podobna jezgodba iz Egipta. V dižavni banki izAleksandrije, denimo, niso niti pomislili na upravljanje tveganj, saj je bil njenglavni namen dajanje posojil prijatelj-skim družbam. Nenadoma pa so bankoprivatizirali, kupilajojeitalijanskaban-ka. Kmalu za tem so se novi lastnikiželeli pogovarjati o korporativnemupravijanju, saj so želeli obdržati egip-tovsko vodstvo. Do sprememb je torejmoralo priti.Torej so tuji vlagatelji najboljši recept zajzboljšanje poslovne kutture inupravljanja v podjetju?'lUjivlagatelji so lahko zelo produktivni.Ninujno, dasiželijolenadzoravuprav-nem odboru nekega podjetja, lahkodelujejo tudi po načelu britanskegasklada Hermes ali hedge skladov. To-vrstni viagatelji, denimo, zgolj priskr-bijo sredstva, a si poleg tega nedvomnoželijo tudi sprememb poslovne kultu-re.Toda kaj narediti, če obstaja premočnapovezava med vodstvom podjetij inlastniki, posebno v gospodarstvu manjšihdrzav?OECD ima vsega 30 članic, a smo de-lovali tudi v 60 dmgih državah. Skorajpovsod enaka zgodba. Imamo mnogopodjetij v državni lasti ter veliko pri-merov prevladujočih delničarjev. Ti solahko menedžerji, sorodniki ali država,vsem paje skupno, da se obnašajo do-minantno. Nič nimamo proti prevladujočim lastnikom, zaradi vloženihsredstev so namreč motivirani dobrovgditi podjetje, a pri tem pogosto po-žabljajo na male delničarje m njihovepravice. Hitro lahko pride tudi do zlo-rabe položaja, kot v primem italijan-skega Parmalata.Pohlepni vodje bank naj bi bili eni glavnihkrivcev za nastalo stanje. So se zavedali,v kako tvegane posle se spuščajo?Nekatere banke so se čez krizo prebilecelo brez večjih problemov. Bank ofAmerica, Deutsche Bank in HSBC sobile namreč prav tako vpletene v in-vesticijsko bančništvo, tako daje vpra-šanje, ali si ali nisi vlagal v spome pa-pirje, povsem brezpredmetno. So se padruge banke izkazale zelo slabo, za karje tudi precej dokazov. So vedeli, vkaj sespuščajo? So poskrbeli za upravljanjetveganj? So imeli urejen nadzor? Na vsavprašanja je odgovor negativen. Da sose začeli zanašati zgolj na bonitetneocene, pa je že kriminal.Bi lahko vodje finančnih institucij zaradinjihovega počelja in brezbrižnosti tudikazensko preganjali?Verjetno ne, saj je odgovomost direk-torjev večinoma zelo omejena. V ne-katerih primerih tudi upravičeno, sajvelja pravilo poslovne presoje. Ali najsodišče ponovno presoja o upraviče-nosti neke odločitve oziroma kako bimoralo vodstvo postopati pred letomdni? Narediti neumno poslovno potezonamreč ni kriminalno dejanje, razen čes tem pridobiš določeno premoženjskokorist. Tu naletimo tudi na bolj za-megljeno vprašanje bonusov, saj so di-rektorji nekaterih bank v želji po vi-sokih nagradah močno zanemarjalitveganje.Bo kdo končal v zaporu, kotje bilo vprimem Enron?Morda pristojne oblasti ugotovijo, dajebil kateri od direktorjev bank že prejseznanjen s situacijo in s tem ni se-znanil deležnikov, ali paje namenomaprikrival, da so bila sredstva banke pre-cenjena. FBI vZDA že preiskuje 22 pod-jetij, povezanih s hipotekarnimi poso-jili, dve pa sta bili tudi že obtoženi.Ločnica med neumno poslovno odlo-čitvijo in kriminalnim dejanjem je po-gosto zelo tanka. Po mhenju Granta Kirkpatricka je ključno, kako bo država postopala v primeru, dabo zaradi reševanja bank pred propadom postala njihova ključna lastnica. nDržavase mora obnašati kot običajen delničar,» Kirkpatrick razkriva preprosto formulo. Locnica medneumno poslovnoodločitvijo inkriminalnimdejanjem je pogostozelo tanka. V OECD smo najbolj zaskrbljeni nadzlomom posojilnega trga, saj bi topomenilo, da se podjetja ne morejo večustrezno financirati.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Modic Tomaž,Zimic Srečko
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 03. 10. 2008
Stran: 22