MATJAŽ KOVAČIČ, PREDSEDNIK UPRAVE NKBM PETER RAKPredsednik uprave drugenajvečje slovenske bankese s spremembo izvršneoblasti ne ukvarja veliko. Kotpoudarja, NKBM ni več samodržavna institucija, temveč jejavna delniška družba, ki moraskrbeti za interese vsehdelničaijev, zato zagovarja tudimorebitne prevzeme bank vregiji, čemur sedanja vlada infinančno ministrstvo sicer nistanajbolj naklonjena. Namigi onjegovi zamenjavi se vrstijo ževse od njegovega imenovanja nato funkcijo pred tremi leti, ženekajkrat naj bi - sicer neuradno- bila ta točka dnevnega reda tudina
sejah nadzomega svetabanke, vendar za zdaj trdnoostaja na svojem položaju.Ali ste član katere od strank?Ne.Stekdajbili?Ne.Ste se kdaj poskušali v katerovčlaniti?Ne. So me pa drugi že umeščalivnekatere.Torej se da v današnjempovsem spolltiziranemslovenskem okolju delovatibrez patronata politike enegaali drugega pola?Bankaje kompleksnainstitucija. Če strokovno nisiusposobljen, ti nobenastrankarska pripadnost nepomaga.Vedno so vas povezovali s SLS.To verjetno temelji na mojemimenovanju za člana uprave leta1997, ko je imel takratnipodpredsednik vlade MarjanPodobnik več besede priimenovanju uprave. Zato so mepač uvrščali v ta krog, čeprav semže takratjasno povedal, da se nenameravam ukvaijati s politiko.To vas sprašujem tudi zato,ker so menedžerski odkupi s posojili drzavnih bank zamarsikoga sporni. Finančniminister Andrej Bajukje dejal,da so bil! ti aranžmaji prikritiin da so šele zdaj prišli donekaterih podatkov. Ali jeNKBM sodelovala pri tehmenedžerskih odkupih?Opredeljevanje do tega je zelotežavno. Veliko Ijudi je našihkomitentov že vrsto let in zdajocenjevati, kdaj in za kaj je bilokakšno posojilo porabljeno, jetežko. Sicer pa zakon obančništvu prepoveduje dajanjekakršnih koli informacij, razenda ima komitent odprt bančniračun. Bi si pa želel, da bi lahkokakšno stvar povedal, ker bi stem lahko ovrgli marsikaterošpekulacijo.Kakšno pa je vaše osebnomnenje glede menedžerskihodkupov, kjerjejamstvo zaposojilo delnice podjetja, ki gabodo prevzeli?Če govorim na splošno, nisemprepričan, da Ijudje, ki širijo različne t~ze, vedo, kako imamov bankahposojila zavarovana.Sicer pa se tako imenovanaposojila z vzvodom v zahodnihdržavah iiporabljajo že najmanjpetdeset tet. Povezano je z ocenosposobnosti tistega, ki prevzemapodjetje, da bo uspešno vodil topodjetje. Veliko tujih skladov,predvsem v vzhodnoevropskihdržavah, tako financiraprevzeme, medtem ko denimozdruževanje bank potekapredvsem na podlagi izdajenovih delnic, kar pa spet pomenizaupanje v sposobnost vodenjafinančne institucije.V Sloveniji je potožaj vendarlespecifičen, saj gre zaprevzeme državnih podjetij sposojili državnih bank.Kaj pa, če bi katero od tujihskladov prevzel slovenskopodjetje s posojilom slovenskebanke?Že mogoče, a pri nas se ni mogoce znebiti občutka, dabolj kot referenčnesposobnosti menedžerja zaodobritev tovrstnih posojilveljajo politične naveze.Mislim, da to ne drži oziromada se s takšnimi navedbami prinas pretirava.NKBM je razpisaladokapitalizacijo, cenodokapitalizacijske delnice paste postavili na 19,50 evra. Stem ste ceno delnice na borzi, ki si je nekoliko opomogla,spet znižali pod 20 evrov.Padec cene delnic je povsemneutemeljen. Toliko časa smodržali vtajnosti cenodokapitalizacijske delnice, ker jez objavo tega podatka določenpresečni datum, kdo jeupravičen do nakupa podiskontni ceni. Nobenšpekulant, ki bi želel na borzikupiti delnico, da bi pridobilpredkupno pravico, te možnostinima več, prav zato smo na dan,ko se je odločalo o cenidokapitalizacijske delnice,ustavili trgovanje na borzi.Dokapitalizacijski upravičenci.so zdaj znani, torej na trgu ne bismelo biti nikakršnekoreladjske zveze medkotirajočimi indokapitalizacijskimi delnicami.Na vsakem, še ziasti pa naslovenskem borznem trgu jeizjemno pomemben tudipsihološki dejavnik.Se strinjam.Država se bo očitno odločilasodelovati pri dokapitalizaciji,vi pa ste se dogovarjalipredvsem s tujimi vlagatelji?Z vsemi, tako z državo kot tudiz domačimi in tujimi skladi, zatopredvidevamo, da se lastniškastruktura ne bo bistvenospremenila.Teh dobrih sto milijonov. evrov bo verjetno namenjenihpredvsem novim prevzemom. Menda ste si nekatere banke vSrbiji in Makedoniji že izbrali?Toje dolgotrajen proces, kivključuje analizo trga in analizopotencialnihtarč...... To že počnete?Da. Vendar dokapitalizacija ninamenjena samo prevzemom,temveč tudi organski rastiobsega poslovanja na domačemtrgu.Z zamenjavo vlade infinančnega ministra se lahkomarsikaj spremeni ali vsaj zelozavleče, saj ni mogočeizključiti zamenjavenadzornega sveta?Nadzorni svet ima štiriletnimandat, imenovan je bil naletošnji julijski skupščini, zazamenjavo članov pa je potrebna75-odstotna večina. Bomo videli.Država se bo odločala po svoje,vendar bi rad poudaril, da NKBMni več zgolj državna institucija,temveč javna delniška družba zveč kot sto tisoč delničarji, zatose moramo vsi obnašatiodgovorno.Tudi za vas velja, da vaszamenjujejo že, odkar steprevzeli funkcijo predsednikauprave, vendar ste še vednotukaj. Ali pričakujetezamenjavo z novo vladnogarnituro?Za to bi potreboval kristalnokroglo.Bo letošnji dobiček bankeprimerljiv z lanskim?Skupina NKBM je imela laniokoli 70 milijonov evrov brutodobička oziroma okoli 50milijonov neto dobička, za letossmo v skupini načrtovali okrog58 milijonov evrov dobička.Polletni rezultati poslovanja sodobri oziroma boljši odnačrtovanih, glede na to, da smojavna delniška družba, pa jetovrstno napovedovanjeneprimerno, ker smo zavezani otakšnih napovedih najprejobvestiti vse delničarje. Lahkopa rečem, da so nam del dobička,ki smo ga ustvarjali lani nakapitalskih trgih, letos odneslevelike spremembe nakapitalskem trgu. V svojem portfelju imate tudiobveznice propadle bankeLehman Brothers?Tukaj gre za tako imenovanisenior debt, to sonajkakovostnejše obveznice. Žeče se nič ne zgodi, bodo teobveznice poplačane vosemdesetih odstotkih, napodlagi dosedanjih izkušenj sobile pogosto tudi stoodstotnopoplačane. Kakorje slišati, pabosta vsaj del propadle bankeodkupili banki Barclay inNomura, kar bo nedvomnopripomoglo k solidnemupoplačilu dolgov. Sicer pa gre priobveznicah banke LehmanBrothers za relativno majhenznesek, manj kot 0,1 odstotkanašega portfelja.Svetovna finančna kriza za vaspomeni tako težave kot tudi priložnosti, ker poslujetesolidno in vam ni trebapremagovati likvidnostnihtežav, delnice bank, zanimivihza prevzem, pa so se pocenile.Težave, ki so jih povzročileameriške investicijske banke, sores velike. Zdaj je razsežnost problema tolikšna, da morajo vZDA poseči po instrumentariju,ki ga nikoli niso poznali, torej podržavni intervendji. Pričakujemuspešno sanacijo, taprenapihnjeni investicijskibalon pa bo imel tudi svoje dobreplati, saj bo poslej poslovanje veliko bolj racionalno. Res pa jekriza tudi priložnost, če sevedavanjo vstopaš stabilen. Imamodovolj rezerv in potencialov, vse'banke v regiji so se občutnopocenile in ker nismošpekulativni investitor, temvečinvestiramo na daljši rok, imamo zdaj priložnost za ugodnejšenakupe.Lahko pričakujemo kakšenprevzem še letos?To je prekratek rok, zdajmoramo najprej izvestidokapitalizacijo, nato pa pridejona vrsto druge zadeve. MATJAZ KOVAČIČ OSEBNA IZKAZNICAMATJAŽ KOVAČIČ, letnik 1968, diplomirani ekonomist, je svojokaricro začel v Gorenju, kjer se je zaposlil leta 1991 ter medletoma 1992 in 1995 opravlja) funkcijo finančnega direktorja.Leta 1995 sc jc zaposlil v Novi KBM in v letu 1997 postal članuprave. Od maja 2005 je predsednik uprave NKBM, d. d., in obtem opravlja še funkcijc prcdsednika nadzornega sveta KBMInfonda, družbe za upravljanje, d. o, o., predsednikanadzornega sveta v Zavarovalnici Maribor in člana nadzornegasveta v Adria Bank ter Poštni banki Slovenije in Združenju bankSlovenijc. Od leta 2004 je tudi predsednik Odbojkarske zvezel Slovenije.
Medij: Delo - FT
Avtorji: Rak Peter
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo - FT
Datum: 29. 09. 2008
Stran: 9