Za takšen razplet je tik pred zdajci poskrbela Nova Ljubljanska banka, kije blokirala glasovanje o pogodbenem koncernu, vendar v pivovarni verjamejo, da v ozadju ni (političnih) pritiskov na razbitje laške skupine na dva pivovarska dela, laškega in ljubljanskega. »Trgati dve pivovarni narazen bi bilo hudo narobe. Ne čutim in ne verjamem, da so v ozadju pritiski na prodajo Pivovarne Union,« je po včerajšnji skupščini Pivovarne Laško poudaril njen prvi mož Dušan Zorko. Verjame tudi, da banke upnice - laška skupina ima do bank za skoraj 450 milijonov evrov dolgov, od tega 340 milijonov evrov kratkoročnih - še niso rekle zadnje besede o sanaciji laške pivovarne. Tudi zato, ker pivovarna redno poravnava vse obveznosti do bank in ker se z bankami ves čas pogovarjamo o reprogramu dolgov, je poudaril. A prav banke so včeraj blokirale izglasovanje pogodbenega koncerna, s katerim poskuša laška pivovarna pod eno streho ohraniti in sanirati laško skupino. Glavni nasprotnik je Nova Ljubljanska banka, ki je pred skupščino predlagala, naj se odločanje o pogodbenem koncernu umakne z dnevnega reda skupščine in prestavi na eno naslednjih skupščin. V NLB menijo, da uprava laške pivovarne svojega predloga ni dovolj dobro utemeljila, v banki pogrešajo tudi podrobnejše podatke o poslovnih načrtih pivovarne v prihodnjih letih. »Poskušali bomo pripraviti nov program, ki bo za delničarje sprejemljiv,« je poudaril Zorko. Prvi mož pivovarne včeraj ni upošteval predloga NLB o umiku skupščinske točke, a je NLB le uspelo oblikovati dovolj močan blok za neizglasovanje pogodbenega koncema. Predlog uprave je namreč podprlo le slabih 65 odstotkov navzočih delničarjev, za njegovo izglasovanje pa bi bila potrebna podpora treh četrtin navzočih delničarjev. NLB dobila predstavnika v nadzornem svetu Čeprav NLB ni podprla predloga uprave o sanaciji pivovarne, je največja upnica pivovarne na skupščini še utrdila svoj položaj v laški skupini. To ji je uspelo z imenovanjem Petra Groznika v NS Laškega, kjer se je mesto izpraznilo po odhodu Toneta Turnška. Za Groznika je glasovala večina prisotnih (dobrih 52 odstotkov delničarjev), ne pa tudi mali delničarji pivovarne, ki so v nadzornem svetu želeli videti Bojana Ludvika Šefa (predlog Vseslovenskega združenjamalih delničarjev) ali Bojana Cizeja (predlog Združenja malih delničarjev Pivovarne Laško). Prav mali delničarji pa so včeraj podprli predlog uprave o oblikovanju pogodbenega koncema. Najglasnejši zagovornik ohranjanja skupine pod eno streho je bil direktor mariborskega Zavoda za zastopanje in izobraževanje malih delničarjev Stojan Auer, ki je med drugim opozoril, da je sanacija laške skupine političen, ne pa gospodarski problem. »Če ne podpremo predloga o oblikovanju Pivovarne Laško v pogodbeni koncem, je to začetek konca laške skupine, saj tujci komaj čakajo na vstop na slovenski trg,« je dejal Auer. Tone Turnšek naj odgovarja Vroča razprava se je razplamtela tudi pri vprašanju razrešnice nekdanjim nadzornikom pivovarne, zlasti dolgoletnemu prvemu pivovarju in članu nadzornega sveta pivovarne Tonetu Turnšku. »Tone Turnšek je imel kot nadzornik v rokah vse vzvode, da bi ustavil Šrota, pa tega ni naredil. Najmanj, kar bi nadzorni svet ob razkritju, da je Šrot lastnik Kolonela, moral narediti, je, da bi nemudoma odstavil Šrota z mesta predsednika Pivovarne Laško, a tega ni naredil. Nadzorniki so prepozno ukrepali, a to jih ne odvezuje odgovornosti,« je poudaril Rajko Stankovič iz združenja Mali delničarji -Skupaj smo močnejši. Delničarje je pozval, naj Turnsku ne podelijo razrešnice za delo v lanskem letu in tako enkrat za vselej naredijo konec praksi, po kateri najodgovornejši upravljavci domačih družb ne odgovarjajo za svoja dejanja. »Ko bo en nadzornik odgovarjal za svoja dejanja, bodo drugi prekleto razmislili o tem, kako bodo nadzirali družbe,« je poudaril Stankovič. Mali delničarji so že pred skupščino zahtevali ločeno glasovanje o razrešnici nadzornikom za delo Jeta 2009, a jim na skupščini s svojim predlogom ni uspelo. So pa delničarji z večino prisotnih glasov podprli predloge uprave, s katerim so nekdanjim nadzornikom in Dušanu Zorku podelili razrešnico za delo v lanskem letu, Boško Šrot pa je ni dobil. Vanja Tekavec Oblikovanje pogodbenega koncema bo ključno za prihodnost Pivovarne Laško. Če hoče pivovarna preživeti, se mora pripraviti na prihod novih trgovcev, zlasti avstrijskih in nemških, ki bodo kmalu obvladovali 30 odstotkov slovenske trgovine, še pomembnejša bo »vrnitev« na nekdanje jugoslovanske trge, je poudaril Dušan Zorko. Po načrtih, ki jih je pivovarna predstavila bankam, bi skupina do leta 2014 imela 355 milijonov evrov letnega prometa in 60 milijonov evrov denarnega toka. Delničarji so včeraj upravi Pivovarne Laško naložili, da mora zaradi ugotovitev posebne revizije poslov laške skupine najpozneje v šestih mesecih po skupščini vložiti odškodninske tožbe proti Bošku Šrotu. Niso pa podprli predloga malih delničarjev, ki so podobno sankcijo zahtevali tudi za vse nadzornike, ki so družbo nadzirali v zadnjih petih letih. Na skupščini Pivovarne Laško - V sredini je predsednik uprave Dušan Zorko.

Medij: Delo
Avtorji: Tekavec Vanja
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 17. 07. 2010 
Stran: 13