Večer, 28.10.2011

NLB_aka_na_sve_kapital_Page_1Uprava je na skupščini dobila pooblastilo, da lahko izda največ 5,5 milijona novih delnic. Božo Jašovič: Banka potrebuje 400 milijonov evrov, to je več, kot zahteva evropski bančni regulator. Nadzorni svet ostaja v stari sestavi IRENA FERLUGA Skupščina NLB, na kateri so delničarji obravnavali zgolj dve točki, se je včeraj končala v dobri uri. Dogovor med največjima delničarkama, Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), ki zastopa slovensko državo, in belgijsko KBC, je bil tik pred začetkom skupščine vendarle delno dosežen: delničarki sta podprli dokapitalizacijo banke, AUKN pa je z vzdržanim glasom odstopila od zamenjave štirih nadzornikov, česar že pred skupščino ni podpirala KBC.

Dogovora o načinu in pogojih, pod katerimi bi v lastniško strukturo NLB vstopili novi lastniki, pa očitno še ni. V Sloveniji izredno veliko insolvenčnih postopkov Delničarji, ob začetku skupščine je bilo prisotnih 85,40 odstotka delnic z glasovalno pravico, so z 99,5-odstotno podporo navzočih na skupščini sklenili, da lahko uprava v soglasju z nadzornim svetom v naslednjih petih letih z izdajo največ 5,5 milijona novih delnic z institutom odobrenega kapitala poveča osnovni kapital banke. Emisijska vrednost delnice in način dokapitalizacije sta prepuščena sklepu uprave s soglasjem nadzornega sveta. Božo Jašovič, predsednik uprave NLB, je delničarje med drugim spomnil, da bodo po oceni Evropske agencije za nadzor v bančnem sektorju evropske sistemske banke do konca junija 2012 za povečanje kapitala potrebovale 106 milijard evrov, količnik najkvalitetnejšega kapitala tier 1 bo moral znašati najmanj 9 odstotkov. Od tega zneska je za Slovenijo predvidena potreba za dokapitalizacijo bank za 297 milijonov evrov. "Nekatere banke ta kazalec že izpolnjujejo in ne potrebujejo dodatnih ukrepov, druge pa ga ne izpolnjujemo," je dejal Jašovič. Glede slabih 300 milijonov evrov, kolikor je ocenjena potreba po dodatnem kapitalu za NLB, je Jašovič dejal, da ta ocena ne upošteva posebnosti našega ožjega okolja. "Ker smo v Sloveniji priča izredno velikemu številu insolvenčnih postopkov, smo v NLB pod pritiskom oblikovanja slabitev za kreditna tveganja, zato nastaja izguba v poslovanju," je dejal. "Če se lastniki ne dogovorijo, gremo na trg" Božo Jašovič je po skupščini povedal, da se bo banka z dokapitalizacijo kapitalsko okrepila in bo odpornejša proti morebitnim novim šokom iz okolja. Dodal je, da zaradi odločbe evropskega bančnega regulatorja pričakuje novi rok za dokapitalizacijo NLB v juniju 2012. "Uprava še vedno meni, da banka potrebuje 400 milijonov evrov, to je nekoliko več, kot zahteva evropski regulator. O višini in o tem, kdo bo banko dokapitaliziral, se morajo dogovoriti lastniki. Če se ne bodo, gremo na trg, čemur je včeraj dal prioriteto tudi bruseljski vrh. Če to ne uspe, naj bi za svoje banke poskrbele države, skrajni izhod pa je tudi evropski sklad za stabilnost EFSF," je dejal Božo Jašovič. Če bi se zgodilo slednje, bi bil jasen znak, v katero skupino držav spada Slovenija, je to možnost za Večer komentiral mag. Kristjan Verbič, predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev. Salomonska rešitev. Predsednik nadzornega sveta NLB dr. Marko Simoneti je povedal, da je NLB pri dokapitalizaciji omejena z rokom, ki ga je za konec leta postavila Banka Slovenije. "Ker ga verjetno ne bomo mogli spoštovati, lahko pričakujemo sankcije, razen če dobimo nova pooblastila, da se skušamo dogovoriti," je po skupščini povedal Marko Simoneti. Dagmar Komar, predsednica uprave AUKN, o načinu in višini dokapitalizacije ni želela govoriti, o neuspelem poskusu zamenjave štirih nadzornikov pa je dejala, da skuša AUKN svojo nalogo odgovorno opravljati. "Verjetno AUKN ni želel poraza pri lastnem predlogu, zato se je pri sklepanju o zamenjavi štirih nadzornikov vzdržal. Navsezadnje lahko vsak delničar odpokliče nadzornike iz svoje kvote, kadarkoli presodi, da so za to upravičeni razlogi. Tako sedanji člani nadzornega sveta kot kandidati za nove člane so bili po nepotrebnem izpostavljeni. Ukrepanje sedanjega nadzornega sveta pod vodstvom Marka Simonetija je neustrezno, saj še nismo slišali, da bi za koga iz prejšnje uprave izpostavili odgovornost, čeprav je ob neki priložnosti Božo Jašovič dejal, da v preteklosti obvladovanje kreditiranja sistemsko ni bilo dobro urejeno, kar je pravzaprav temeljni posel banke. Zakaj niso ukrepali, pa ostaja neznanka," je po skupščini povedal Rajko Stankovič iz Društva MDS, ki meni, da so delničarji glede dokapitalizacije dali upravi in nadzornemu svetu bianco menico. "Verjetno je to posledica trenutnega brezvladja v Sloveniji, zato je bila sprejeta salomonska rešitev, da skupščina ne bi minila brez sprejetih sklepov," meni Rajko Stankovič. Društvo MDS je sicer namesto Darinke Miklavčič z nasprotnim predlogom neuspešno predlagalo za člana nadzornega sveta dr. Zlatica Jenka. V treh četrtletjih 2011 je imela NLB Skupina pred rezervacijami 187,6 milijona evrov dobička, banka NLB pa 126,5 milijona evrov. Toda dobiček so "pojedle" slabitve in rezervacije, ki so bile v tretjem kvartalu za banko še posebno številne, tako da je konec septembra 2011 skupina imela 96,3 milijona evrov izgube, banka NLB pa 113,9 milijona evrov minusa. Kreditna tveganja imajo na poslovanje banke in skupine še vedno močan vpliv, saj je morala NLB Skupina v devetih mesecih 2011 oblikovati za 306,9 milijona evrov dodatnih oslabitev in rezervacij, kar je za 22 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, dodatne oslabitve in rezervacije v NLB pa znašajo 264,2 milijona evrov in so za 49 odstotkov višje kot v enakemu obdobju lani. Poslovne rezultate banke in skupine so včeraj popoldne, po skupščini, obravnavali nadzorniki NLB. Kapitalska ustreznost skupine je bila konec septembra ocenjena na dvanajst odstotkov, medtem ko je bil količnik temeljnega kapitala (Tier l) ocenjen na 7,7 odstotka. Na zadnji dan septembra je kapitalska ustreznost banke znašala dvanajst odstotkov, količnik temeljnega kapitala (Tier 1) pa 8,5 odstotka, bil je torej malo pod devetimi odstotki, kot po novem zahteva Evropska bančna agencija. Včeraj so v NKBM zelo pohiteli z objavo informacije, da banka in bančna skupina Nove KBM presegata mejni odstotek zahtevanega najbolj kakovostnega kapitala. Delež najkakovostnejšega kapitala (Core Tier I) je ob koncu junija 2011 v Skupini Nove KBM znašal 9,48 odstotka, zadnji dan septembra je v banki znašal 9,53 odstotka. Nova KBM tako že izpolnjuje zahteve Evropske bančne agencije (EBA), so preko borznega informacijskega sistema sporočili iz NKBM in dodali, da banka nima naložb v grške državne obveznice. Kapital Core Tier I na konsolidirani osnovi po stanju 30. junija 2011 je večji od ciljnih 9 odstotkov, zato NKBM na konsolidirani osnovi na dan 30. junija 2011 ni imela primanjkljaja kapitala, so sporočili iz banke. EBA je na zasedanju v sredo sprejela več sklepov glede povrnitve zaupanja v bančni sektor, ki so nujni in potrebni za poostritev bonitetnega nadzora bančnega sektorja EU. Agencija navaja, da morajo banke s temi ukrepi zagotoviti srednjeročno financiranje bank, da bi preprečili omejevanje kreditiranja in omogočili nadaljnje kreditiranje realnega gospodarstva ter uskladili ukrepe za uresničitev navedenega. Sklep agencije je, da morajo banke količnik kapitala Tier I pri 9 odstotkih doseči do 30. junija 2012 na podlagi načrtov, dogovorjenih z nacionalnimi nadzorniki in usklajenih z EBA. Delnica NKBM je včerajšnje borzno trgovanje končala pri tečaju 4,16 evra (delnica je pridobila 2,2 odstotka vrednosti), medtem ko je dan poprej izgubila kar tri odstotke in trgovanje končala pri 4,07 evra. Božo Jašovič: Tudi po devetih mesecih skrbi zaradi visoke izgube. NLB je bila včeraj odobrena dokapitalizacija, nadzorni svet ostane enak. (Tit Košir) "Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb RS veseli, da je bil na skupščini delničarjev NLB odobreni kapital izglasovan. Z delničarjem KBC so bila s tem v zvezi pred skupščino izvedena uspešna pogajanja. Na podlagi izglasovanega odobrenega kapitala pričakujemo, da se bodo v dokapitalizacijo vključili tudi privatni vlagatelji. Predvidevamo, da bo v prvi fazi poudarek predvsem na izpolnjevanju zahtev regulatorja in Evropske bančne agencije, v drugi fazi, ko bodo za to podani tudi drugi pogoji, pa na pridobivanju kapitala, ki bi omogočil odločnejše izvajanje strategije banke. V prvi fazi dokapitalizacije bodo predvidoma sodelovali predvsem obstoječi lastniki in mednarodne finančne institucije, v drugi fazi pa tudi drugi privatni investitorji," je po skupščini NLB v sporočilu za javnost zapisala Dagmar Komar. Tekoči rezultati banke so pod napovedmi uprave in pod pričakovanji Agencije. Kljub temu da priznavajo določene objektivne vplive splošne gospodarske situacije, ki so slabo vplivali na poslovanje banke, pa se ne morejo izogniti tistim področjem, kjer bi banka lahko naredila več, je še zapisano v sporočilu za javnost. Tu mislijo predvsem na prestrukturiranje banke z vidika stroškovne učinkovitosti, načina upravljanja slabih terjatev, krepitve področja poslovanja z občani in upravljanja skupine NLB. Banka v stroškovni učinkovitosti ne dosega primerljivih bank. Čeprav je vodstvo banke začelo program prestrukturiranja, ki že daje prve rezultate in za katerega ocenjujejo, da gre v pravo smer, pa so tako obseg, odločnost kot tudi dinamika izvajanja ukrepov nezadostni za zahteve trenutne situacije, v kateri je banka. Banka s takšnim tržnim deležem bi morala reševanje slabih kreditov reševati bistveno bolj odločno, pozicija, ki jo je banka imela na področju poslovanja s prebivalstvom, slabi, primeri nezakonitega poslovanja v mednarodnih enotah banke kažejo, da upravljanje skupine NLB v preteklosti ni bilo ustrezno, ugotavlja agencija in zato ocenjuje, da so potrebni aktivni ukrepi, ki bodo pospešili prestrukturiranje na omenjenih področjih. AUKN pričakuje zasebni kapital


Medij: Večer
Avtorji: Ferluga Irena
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 28. 10. 2011 
Stran: 11