poslovanje celotnega bančnega sistema. Vendar je malo možnosti, da bi si v NLB premislili, in sicer z izgovorom, da bi počakali do sredine maja, ko bo nadzorni svet banke obravnaval poročilo o tako imenovanih tajkunskih posojilih. Očitno je tudi Boško Šrot zaslutil, da bi lahko banke ogrozile njegov poslovni imperij, saj naj bi včeraj prek bančnih kanalov, omenja se zlasti predsednika uprave NKBM Matjaža Kovačiča, politiki dal vedeti, da se bo boril do konca. Pri tem je, kot se zdi, njegovo najmočnejše orožje medijski vpliv prek lastništva časopisnih hiš Delo in Večer. Ključno vprašanje v tem trenutku je, kako daleč so pogovori s potencialnimi kupci za nakup četrtine Mercatorja. S podaljšanjem posojil je namreč, kot smo opozorili že včeraj, Boško Šrot do konca junija pridobil čas za zaključek prodaje četrtine Mercatorja. Razburjenje vvladnih strankah, ki ga je povzročila odločitev NLB, gre pripisati predvsem temu, da se trenutno kot najresnejši kupec pojavlja hrvaški Agrokor Ivice Todoriča, ki bi lahko zaradi svoje močne živilskopredelovalne industrije s polic izrinil slovenske proizvajalce. Finančni minister Franci Križanič naj bi sicer od NLB dobil ustrezne garancije, da jim bo prek posojilnih pogodb uspelo doseči, da bo ostalo lastništvo Mercatorja stabilno, sorazmerno razpršeno in da bo to podjetje delovalo neodvisno. Če NLB Infond Holdingu posojil ne bi podaljšala, bi lahko banka zahtevala poplačilo posojil, česar Infond v tem trenutku ni zmožen storiti, zato bi mu lahko banka relativno hitro unovčila zavarovanja v obliki delnic Mercatorja in Pivovarne Laško, ki jih je Infond zastavil v zameno za posojila. Obstoj Infond Holdinga, katerega največji lastnik je ob 33.000 malih delničarjih Boško Šrot, s tem ne bi bil ogrožen, bi se pa moral posloviti najmanj od Mercatorja, do katerega se je Šrotov sistem dokopal z netransparentno prodajo državnih deležev v času vlade Janeza Janše. Infond Holding, ki se je tudi zaradi visoke zadolženosti znašel na robu Predsednika uprav NKBM in NLB Matjaž Kovačič (levo) in Draško Veselinovič (desno) sta tarči kritik, da podaljšujeta tako imenovana tajkunska posojila za nakup Mercatorja, ki je bil pred dobrimi tremi leti oziroma v času vlade Janeza Janše na netransparenten način prodan Istrabenzu ter Skupini Pivovarna Laško. Na drugi strani malo gospodarstvo s težavo prihaja do bančnih virov, vse več gospodarstvenikov pa vlado opozarja, da jih državne banke ob prošnjah za odobritev novih posojil »izsiljujejo« z nemogočimi pogoji, tudi z višanjem obrestnih mer na že odobrena posojila. Sklicana nujna seja odbora za nadzor javnih financ Po objavi informacije o podaljšanju posojil Infond Holdingu v Dnevniku je predsednik komisije za nadzor javnih financ Andrej Vizjak za 16. april sklical nujno sejo odbora, na kateri bodo obravnavali kreditne aktivnosti bank v večinski državni lasti pri menedžerskih odkupih podjetij in prevzemih. Na sejo so povabili predsednika uprav NLB in NKBM, predstavnike Banke Slovenije in ministrstva za finance. »Očitno je, da je NLB še naprej v intenzivni kreditni aktivnosti tajkunskih posojil. Ob dejstvu, da se mala in srednje velika podjetja srečujejo s posojilnim krčem, kljub dobrim projektom, je takšno financiranje še toliko bolj sporno. Očitno so v ozadju prijateljske oziroma politične vezi, ki omogočajo tovrstna posojila,« je sklic seje utemeljil Vizjak. insolventnosti, posojil niti čez poldrugi mesec ne bo mogel vrniti, zato ni težko napovedati, da bo Šrot naredil vse, da čim prej proda njegov delež v Mercatorju in z njim poplača posojila bankam, saj bo s tem prek Infonda ohranil vsaj svoje lastništvo Pivovarne Laško. Predsednik uprave Nove Ljubljanske banke Draško Veselinovič se je tudi tokrat izognil konkretnim odgovorom. Zanimalo nas je, kako v sedanjih razmerah finančne krize, ko gospodarstvo opozarja na nenaklonjenost bank za financiranje njihovega razvoja in reševanje likvidnostne situacije v manjših podjetjih, NLB utemeljuje odločitev za podaljšanje posojil za nakup delnic Pivovarne Laško in Mercatorja. Poleg tega smo vprašali, ali je odločitev banke že dokončna glede na to, da se po naših informacijah dosedanja posojila Infond Holdingu iztečejo šele prihodnji teden. Iz službe za odnose z javnostmi so sporočili le, da konkretnih postopkov in odločitev, skladno z zakonodajo in ustaljeno bančno prakso, ne morejo razkrivati. »Verjemite pa, da vse postopke delamo v bančnem in širšem interesu, čeprav na prvi pogled ni videti tako,« so dodali, vendar niso konkretno pojasnili svojega stališča. Še bolj molčeči so bili v Novi Kreditni banki Maribor, kjer so po naših informacijah posojila Infond Holdingu podaljšali še pred NLB. Tudi v mariborski banki so namreč zatrdili, da vsebine pogodb s komitenti ne razkrivajo. Viri blizu vodstva NLB sicer odločitev za podaljšanje posojil Infondu opravičujejo s tem, da je Infond redno poravnaval obresti ter da je solventen in da vsem komitentom podaljšujejo kratkoročna posojila, saj bi se jih sicer veliko znašlo v stečajnih postopkih in postopkih prisilne poravnave. Navajajo tudi, da so posojila Infondu dobro zavarovana, saj so zavarovanja višja od vrednosti posojil. Toda ne gre spregledati, da Infond posojil brez prodaje svojega premoženja ne bo mogel vrniti. vesna.vukovic@dnevnik.si suzana. rankov@dnevnik.si Kresalova proti reševanju posojil za menedžerske odkupe Za mnenje o podaljševanju tako imenovanih tajkunskih posojil smo se obrnili na Katarino Kresal, predsednico LDS. Simpatizer te stranke je namreč od februarja tudi predsednik uprave NLB Draško Veselinovič, ki je bil na listi LDS izvoljen za poslanca, Kresalova pa je zastavila besedo ob njegovem imenovanju, ki so mu v preostalih vladnih strankah nasprotovali. Kresalova ocenjuje, da mora bančni sektor prednostno podpirati razvojne aktivnosti slovenskega gospodarstva. »Poroštva države bančnemu sistemu so namenjena izključno razbitju krča trga posojil podjetjem, ki denar potrebujejo za svoje razvojne programe. Če podjetja ne morejo vračati svojih posojil, ki so jih najela za menedžerske odkupe, bi bilo smiselno, da banke v skladu s svojo naložbeno politiko in politiko obvladovanja tveganj pretehtajo možnost, da te kredite spremenijo v lastniške deleže podjetij, katerih delnice so zastavljene. Zatečena stanja v slovenskem gospodarstvu moramo reševati hitro in odločno. Naše poslovne in finančne zmogljivosti moramo usmerjati v razvoj gospodarstva, ne pa v reševanje dvomljivih in netransparentnih poslovnih odločitev,« je odločna Kresalova.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 11. 04. 2009
Stran: 19