Tatjana Tanackovič, Vesna Vukovič Primož Cirman Koper, Ljubljana - Zapletom v zgodbi o reševanju insolventnega Istrabenza ni videti konca. Nadzorni svet družbe, M ga vodi Tomaž Toplak, je namreč včeraj zvečer prekinil sejo, na kateri bi moral izbrati novega predsednika uprave. Nekaj ur pred tem so se vnovič sestali tudi predstavniki bank upnic, pri čemer naj bi ena od njih (Bawag) včeraj prvič uradno napovedala možnost odškodninske tožbe proti bankam, ki so
pred časom unovčile zavarovanja iz repo pogodb z Istrabenzom. Čeprav je Toplak včeraj pozno popoldne pred novinarji zatrdil, da »nadzorniki potrebujejo le dodatni čas«, je po naših informacijah za zastoj kriv nov manever prvega moža Istrabenza Igorja Bavčarja. Ta se je sicer včeraj uradno odrekel kandidaturi za predsednika uprave, v njej pa želi po novem ostati kot član. Kljub temu naj bi Bavčar vztrajal pri »diskrecijski pravici« pri imenovanju naslednika - tako naj bi član nadzornega sveta Bojan Korsika, sicer dolgoletni Bavčarjevprijatelj, včeraj za predsednika uprave predlagal nekdanjega drugega moža Istrabenza Srečka Kendo. Ta naj bi po omenjenem predlogu vodil tričlansko upravo, v kateri bi poleg Bavčarja sedel še sedanji pomočnik uprave za kontroling Rudi Grbec. To pomeni, da bi Istrabenzovo upravo morala zapustiti Tamara Jerman in Bogdan Topič, ki sta bila vanjo imenovana na željo dveh velikih lastnikov, Petrah in NFD. Da sedanji razpis »omogoča, da nadzorniki nanj povabijo še koga, ki se pred tem ni prijavil«, torej tudi Kendo, je včeraj po seji nadzornega sveta potrdil tudi Toplak. Da slednji zelo verjetno igra Bavčarjevo »igro«, bi lahko dokazovala njegova izjava, da bodo nadzorniki, ki bodo prekinjeno sejo nadaljevali danes, v vsakem primeru novega predsednika uprave izbrali še ta teden. V tem primeru bi namreč ravnali v nasprotju z voljo lastnikov, ki so sedanje nadzornike že konec minulega tedna pozvali, naj odločanje o upravi Istrabenza prepustijo novim nadzornikom, ki bodo mandat nastopili čez dobre tri tedne, čemur najbolj nasprotuje prav Bavčar. »Nadzorniki smo enotni, da hočemo še v tej sestavi izbrati upravo. To moramo storiti, ker to od nas zahteva statut Istrabenza, po katerem družba ne more biti brez pred sednika uprave,« je pojasnil Toplak in dodal, da je v ožjem izboru ostalo pet kandidatov. Med njimi naj bi bil še vedno tudi Marko Jazbec, ki ga na čelu Istrabenza želijo videti banke upnice. Njihovi predstavniki so na včerajšnjem ločenem sestanku, ki se ga je udeležil tudi Bavčar, obravnavali načrt finančne reorganizacije Istrabenza. Sestanek naj bi po neuradnih informacijah zaznamovala uradna napoved pravnih zastopnikov avstrijske banke Bawag, kije pred časom vložila zahtevo za stečaj Istrabenza, da bo zoper banke (NLB, Unicredit, Hypo, Gorenjska banka), ki so unovčile zavarovanja na repo pogodbah s koprskim holdingom, vložila odškodninske tožbe. Iz Bavraga so že pred mesecem dni banke pisno opozorili, da si zaradi unovčevanja reodkupnih pogodb želijo dogovore v Istrabenzu »umestiti pod nevtralni pravni nadzor«. Koprski holding se je namreč v minulih letih v kreditnih pogodbah z bankami zavezal, da nobenemu od upnikovne bo dal zavarovanja, ki bi ga lahko postavil v privilegirani položaj. tatjana.tanackovic@dnevnik.si vesna.vukovic@dnevnik.si primoz.cirman@dnevnik.si Mali delničar nad "absurdne" trditve Istrabenzove uprave in lastnikov Mali delničar Istrabenza Tadej Kotnik, znan iz zgodbe o boju malih delničarjev, ki so iztržili višjo prevzemno ceno za delnice Saturnusa Embalaže, je včeraj vložil nasprotni predlog za skupščino koprske holdinške družbe, ki bo 5. junija. Kotnik pri dokapitalizaciji predlaga manj novoizdanih delnic z višjo emisijsko vrednostjo (138 evrov na delnico), saj je, kot pravi, emisijski znesek delnice, ki ga predlaga uprava Istrabenza (13,8 evra), prenizek. »Dolg holdinške družbe Istrabenz že dobro leto presega vrednost njenih naložb. Če imam prav, bi dokapitalizacija (po kateri koli ceni) s stališča delničarjev pomenila metanje denarja stran, saj bi šel tudi novovplačani denar primarno za poplačilo upnikov. Vendar pa uprava, nadzorni svet in štirje največji delničarji vztrajno ponavljajo, da bi vse težave družbe izginile že z dvajsetodstotno rastjo borznih tečajev. Če res stojijo za temi trditvami, bi bilo absurdno, da bi za nove delnice, s katerimi bodo še okrepili svoj lastniški delež v družbi, plačevali znatno manj od cen, ki so jih še pred kratkim sami navajali kot objektivne, ali celo 'maksimalno',« je poudaril Kotnik.
Medij: Dnevnik
Avtorji: Vuković Vesna,Tanackovič Tatjana,Cirman Primož
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 12. 05. 2009
Stran: 20