Delo, 04.04.2012
V petek bo svet delavcev izbral tri predstavnike za nadzorni svet - Mali delničarji izpodbijajo odpoklic in imenovanje nadzornikov Ljubljana - Po podatkih Ajpesa so bili včeraj v poslovnem registru še vedno vpisani stari, na petkovi skupščini razrešeni člani nadzornega sveta Mercatorja. Vpis zahteva svoj čas, sicer pa je treba pred konstituiranjem nadzornega sveta - predvidoma po praznikih - izbrati še predstavnike zaposlenih. Božena Križnik Vanja Tekavec Iz virov blizu Mercatorja smo izvedeli, da bodo tri člane za nadzorni svet izbrali na petkovi seji sveta delavcev.
Možno je, da bodo opravili ožji izbor med dosedanjimi šestimi predstavniki v nadzornem svetu ali pa bodo postavili nove. Tako se bo nadzorni svet v novi sestavi in z drugačnim razmerjem moči - šest predstavnikov kapitala in trije predstavniki delavcev verjetno prvič sestal in se konstituiral po velikonočnih praznikih. Tedaj bodo izbrali tudi predsednika nadzornega sveta. Poznavalci največ stavijo na ekonomista dr. Mateja Lahovnika, ki ga je na skupščini kot prvega predlagal pravni zastopnik Skupine Pivovarna Laško. Spomnimo: ob Lahovniku bodo poslovanje največje regijske trgovske družbe nadzirali še: Marjeta Zevnik, Mirjam Hočevar, Zdenko Podlesnik, Boris Galič in Rok Rozman. Vzorec sestave nadzornega sveta, v katerem je bil vpliv zaposlenih skoraj enakovreden vplivu kapitala in, kot smo se prepričali v procesu (ne)prodaje Mercatorja, tako odločilen, postaja na slovenski gospodarski sceni čedalje večja redkost, prevladujoče je razmerje dve tretjini proti eni tretjini v korist kapitala. Odporen na sunke? Glede na to, da sta tako srednjeročna poslovna strategija Mercatorja 2010-2015 kot tudi letni načrt začrtana in da je Mercator kot velik sistem relativno odporen na sunke, kakršne je s kadrovskimi in statutarnimi spremembami doživel na zadnji skupščini delničarjev, v poslovanju ni pričakovati velikih oziroma hitrih preobratov. Zanimivo pa bo videti, s kakšnim tempom se bo nadaljeval začeti projekt monetizacije nepremičnin in širitev na balkanske trge. Zakaj? Preprosto zato, ker bo morala uprava, Debeljakova in njeni nasledniki, za določene posle nad pet milijonov evrov (za nakupe ali prodaje deležev, za prenos ali oddajo nepremičnin ali druge vrste razpolagalnih poslov) predhodno pridobiti soglasje nadzornega sveta. Kot vemo, so imeli v času trajanja prodajnega konzorcija prodajalci Mercatorja (podobno kot nesojeni kupec, Agrokor) in uprava družbe do tega povsem nasprotna stališča; Debeljak je želel monetizacijo pospešiti in zmanjšati neto zadolženost ter tako izboljšati kazalnike uspešnosti poslovanja, prodajalci pa bi monetizacijo najraje zaustavili. Je pa tudi res, kar pravijo poznavalci, da potek projekta ni odvisen samo od želja ponudnika nepremičnin, ampak predvsem od povpraševanja. Od tega, ali se bodo našli dovolj finančno močni investitorji v Mercatorjeve nepremičnine. Načrti so veliki: Mercator naj bi v letih 2012 in 2013 prodal za okoli 500 milijonov evrov nepremičnin v Sloveniji in na Hrvaškem in jih vzel nazaj v najem. In drugo, nikakor nepomembno, uprava si je z novim sklepom o odobrenem kapitalu želela zagotoviti možnost za hitro izdajo delnic za potencialne nove prevzeme na balkanskih trgih. Skupščina pa je predlog zavrnila. Prva naloga nadzornikov bo vsekakor imenovanje nove uprave. Nenavadno je, da sta v nadzorni svet predlagala kar pet članov lastnika, ki javno napovedujeta, da nameravata čim prej izstopiti iz lastništva, in da bodo prav ti nadzorniki odločali o novi upravi. Argument, da mora vsak nadzornik zastopati interese vseh delničarjev, ne le tistega, ki ga je predlagal, sicer drži, a prej teoretično kot v praksi. Potem ko se bodo nadzorniki natančneje seznanili s poslovno kondicijo in razmerami v družbi, ko bodo opravili pogovore s sedanjim vodstvom, bodo določili terminski načrt. Uprava z Žigo Debe-Ijakom na čelu namreč lahko dela do 30. septembra, lahko se zamenja v celoti ali samo v določenem delu, lahko pa se dogovori za predčasni odhod (tedaj bi se pogajali tudi o odpravnini). Nadzorni svet utegne sestaviti kadrovsko komisijo, ta pa bo izvedla določene postopke, poiskala nove menedžerje z javnim pozivom ali javno objavo razpisa ali pa z neposrednim povabilom določenim kandidatom. Na koncu bo o kandidatu odločil nadzorni svet. Je mogoče imenovanje zadržati? Društvo malih delničarjev pa je včeraj, kot je napovedalo, na Okrožno sodišče v Ljubljani vložilo izpodbojno tožbo zoper odpoklic starih in imenovanje novih nadzornikov Mercatorja. Predsednik društvaMDS Rajko Stankovič pravi, da s tožbo zahtevajo ničnost sklepa o odpoklicu in imenovanju novih nadzornikov oziroma podrejeno predlagajo razveljavitev teh sklepov. Prav tako so za proučitev dogajanja na skupščini zaprosili Agencijo za trg vrednostnih papirjev, ki naj preveri, ali pri poteku skupščine in uresničevanju glasovalnih pravic na skupščini Mercatorja morda niso bila kršena pravila zakona o prevzemih. Spomnimo: Stankovič je že na petkovi skupščini napovedal izpodbojno tožbo »zaradi usklajenega delovanja Pivovarne Laško, banke UniCredit in NFD, ki niso objavili prevzemne ponudbe, in jih pozivam, da jo« . Na agenciji so zahtevo MDS potrdili, komentirati pa je niso hoteli, saj da so informacije o konkretnih postopkih, ki jih ATVP vodi, zaupne narave. »Zato lahko v zvezi z vašimi vprašanji zgolj pojasnimo, da ATVP v okviru svojih pristojnosti med drugim spremlja tudi aktivnosti v družbah, ki so po zakonu o prevzemih opredeljene kot ciljne družbe. Če ugotovi, da je nastala kršitev prevzemne zakonodaje, ukrepa skladno s svojimi pristojnostmi,« so odgovorili v ATVP. Izpodbojno tožbo zoper imenovanje novih nadzornikov so napovedali, ne pa še vložili, tudi v Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD). Kot pravi predsednik VZMD Kristjan Verbič, možnosti za izpodbojno tožbo še proučujejo, saj je ne gre sprejemati na pamet. »Tako kot v desetinah drugih primerov, ko je VZMD vložil izpodbojne tožbe in so bile te uspešno rešene, bodo strokovni sodelavci VZMD celovito proučili tudi primer Mercator. Ugotoviti je treba, kakšne so možnosti za uspeh tožbe in za morebitne posledice, ki bi jih lahko imela za Mercator,« je včeraj poudaril Verbič. Spomnil je, da je VZMD doslej samo v primeru Mercator-Laškg vložil tri tožbe, o četrti §§ premišljujejo. Društvo MDSje včeraj tudi dopolnilo svojo vlogo v Uradu za varstvo konkurence z opisom dogajanja na skupščini in notarskim zapisnikom, je še povedal Stankovič. Novi nadzorni svet se bo konstituiral po velikonočnih praznikih. Foto Marko Feist
Medij: Delo
Avtorji: Križnik Božena,Tekavec Vanja
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič, mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih , skupščina Mercator
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 04. 04. 2012
Stran: 9