IRENA FERLUGAZ oblikovanjem novega nadzornega sveta NKBM nekateri pričakujejo boljumirjeno obdobje delovanja nadzornikov druge največje slovenske banke,ki je v pretežni državni lasti. Morda se motijo, saj je nadzomi svet pojulijski skupščini le delno (strukturno) pomlajen (spremenjen), je pa žeskrajni čas, da se nadzorniki posvetijo izključno nadziranju strokovnegadela uprave, kar je njihova temeljna naloga. Intenziteto in način njihovegadela v veliki meri diktira predsednik nadzornega sveta, teh pa se je vNKBM v zadnjih letih zvrstilo že kar nekaj. Nekateri tega tempa
nisozdržali dolgo, nekateri so ga morali zaradi različnih pritiskov prepustitidrugim. Zgodovina političnih vplivov na poslovanje NKBMje pestra,zadnja tri leta so nadzorni svet vodili trije predsedniki, pred dnevi je začelsvoj mandat že četrti: po Bogomirju ŠpHetiču, nekdanjcm državnemsekretarju na ministrstvu za finance, Andreju Svetini, Danielu Blejcu zdajFranci Škufca, ki je verjetno že pred izvolitvijo, ko niti konstitutivne sejeni mogel sklicati brez nasprotovanja, zaslutil, da njegovo delo ne bo zgoljrutinsko. Pa še izpodbojna tožba malih delničarjev na sklep o prenovinadzornega sveta (manj kot leto pred iztekom mandata) je na sodišču.Povsem drugačno dogajanje lahko opazujemo v največji slovenski banki,tudi v prctežni državni lasti, a z odločilnim vplivom tujega strateškegalastnika. Ta je po nekaj letih ugotovil, da svojih ambicij z banko ne bomogel uskladiti z aktualno politiko, zato je sprva prodajo svojega deležanapovedal kot obliko pritiska, zdaj pa kaže, da bo delež res tudi prodal. Apočakajmo na rezultat slovenskih parlamentarnih volitev. Političniinteresi okoli NLB so bili doslej vjavnosti veliko bolj zabrisani kot gledeNKBM. Rezultat tega dogajanja pa je napoved predsednika uprave NLB, kiga je politično zakulisje v muylih lefih prav tako od časa do časa skušaloodstaviti, da mandata po izteku februarja prihodnje leto ne želi ponoviti.Obe banki sta medtem poslovali bolj ali manj nemoteno, neodvisno odtega, kdo vodi nadzorni svet. Res pa je, da so imeli nadzorniki NKBM, ki sose pretežno ukvarjali s tem, kako bi zamenjali bodisi predsednika upravebanke ali pa mu vsaj pridali še tretjega člana, potem pa jih je "doletela"delna privatizacija banke, za nadziranje uprave banke bolj malo časa. Čepa so si ga že vzeli, je bilo razmerje sil med njimi in predsednikom upravetakšno, da bi mu zgolj milo rečeno lahko rekli neproduktivno. A tudipredsednik uprave banke se je doslej veliko časa moral ukvarjati s tem,kako nevtralizirati napade na svoj položaj, zato pa manj z vizijo instrategijo banke. Samo upamo lahko, da so polletni rezultati obeh bank, kiso sicer solidni, a ne bleščeči, in so delno pogojeni tudi s svetovno finanč-no krizo, dovoljšen razlog, da bodo politiki umirili žogo - kljub volitvam.
Medij: Večer
Avtorji: Ferluga Irena
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Odmev
Datum: 27. 08. 2008
Stran: 5