VESNA DERŽEK: Banke bi po pogodbah z Infondom Holdingom smela delnice, s katerimi so bili zavarovani njihovi krediti, prodati. Iz kupnine bi se smele poplačati, razliko pa bi morale nakazati nazaj na račun Infonda. Tako trdi odvetnik Infonda.
ROK ČEFERIN (Odvetniška pisarna Čeferin): Namesto tega so banke delnice v Pivovarni Laško in Mercatorju preprosto zasegle, kar je v nasprotju z zakonom in pogodbo, da bi ta nezakonit poseg prikrile, pa so delnice fiktivno prodale, ali same sebi ali pa svojim hčerinskim družbam, za polovično ceno od tiste, ki bi se jo dalo na trgu doseči.
DERŽEK: Točno to je trdil tudi Šrot aprila, ko je Nova ljubljanska banka Infondu 130-milijonski kredit podaljšala le za mesec in pol.
BOŠKO ŠROT (nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško, 17.4.2009): Mi imamo za kredit, ki ga imamo na svojem holdingu, 120 milijonov kredita zavarovan za cel kos Mercatorja, ki je po današnjih tržnih vrednostih vreden 150, 160 milijonov, za katerega dobimo še mnogo več, pa kar verjemite, da je tako. Pravzaprav, veste, tu nas dosti namerno sesuvajo.
BOBOVNIK: Kdo?
ŠROT: Ja, jaz ne vem, kdo. Očitno bi nekdo želel zelo poceni to pridobiti, to premoženje, za to, da bi potem upravljal z njim.
DERŽEK: Odvetniška družba Čeferin, ki sicer zastopa Infond Holding, danes podobno trdi, da bi za delnice banke na trgu lahko iztržile dvakrat več. Namesto tega naj bi sklenile fiktivne pogodbe, zato Rok Čeferin napoveduje tožbo zoper banke. Zahtevali bodo vrnitev delnic in odškodnino. Infond je prek družbe Čeferin že zahteval začasno sodno odredbo za vrnitev glasovalnih pravic.
ČEFERIN: Z začasno odredbo predlagamo, da sodišče primarno vrne glasovalne pravice za čas postopka Infond Holdingu podrejeno pa, da fiktivnim kupcem teh delnic odvzame te glasovalne pravice oziroma prepove njihovo izvrševanje.
DERŽEK: Bliža se namreč skupščina laških pivovarjev. Če bi Infond dobil glasovalne pravice, banke lastnice pa ne, bi si lahko Šrot zagotovil večino pri imenovanju svojih nadzornikov. Vendar ne gre pozabiti, da ima Infond hkrati odprt tudi postopek pri Uradu za varstvo konkurence. Vprašanje je, ali bo ta pravočasno zaključen, da bi sodišče morebiti lahko odredbi ugodilo. Infondu sicer kljub zaseženim oziroma prodanim zastavljenim delnicam še ostaja nekaj neporavnanih dolgov, ostaja mu le še dobrih 15 odstotkov pivovarne, že jutri pa bi lahko nove delnice zasegli še Nova kreditna banka Maribor in Probanka.
BOBOVNIK: Zelo zapletena zgodba, zato nam bo zdaj pravni vidik te zgodbe pomagal pojasniti dr. Miha Juhart in kolega Uroš Urbas namene, ki se bi lahko skrivali za vsemi temi posli. Dober večer obema.
DR. MIHA JUHART (Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani): Dober večer.
UROŠ URBAS (Finance): Dober večer.
BOBOVNIK: Gospod Juhart, Infond Holding predlaga, da se bankam, ki imajo zasežene delnice, prepove glasovanje na skupščini. Kakšen čas ima sodišče, da odloči o tem?
JUHART: Poglejte, gre za začasno odredbo in za odločanje o začasnih odredbah rok seveda ni predpisan, treba je pa odločiti hitro. Tako da včasih je o začasni odredbi odločeno že v enem dnevu, včasih traja to nekaj več časa, skratka hitro. Seveda je pa pričakovati, kakršnakoli odločitev bo, sodišča, da bo sledil ugovor. Je pa seveda začasna odredba samo provizorična rešitev spora in potem seveda sledi normalen sodni postopek.
BOBOVNIK: Po tem, kar vsi skupaj vemo, imajo Laščani močne argumente. Je veliko verjetnosti, da pride do takšne začasne odredbe?
JUHART: Jaz moram reči, da se mi zdi ta zahteva za začasno odredbo nekoliko nenavadna, glede na tisto, kar seveda poznamo, in se mi tudi zdi, da kakšnih posebnih možnosti nima. Kot rečeno, pa veste, dokler ne vidimo pogodbe, niti ne vemo, za kakšno obliko zavarovanja je šlo v konkretnem primeru, je seveda to zelo, zelo težko napovedovati.
BOBOVNIK: Koliko je približno, v odstotkih, doslej skupina okoli gospoda Boška Šrota izgubila lastništva pivovarne in pa Mercatorja?
URBAS: Pivovarne vsaj četrtino. Imeli so 55 odstotkov, sedaj imajo banke že več kot četrtino.
BOBOVNIK: In zdaj bi lahko seveda tisti, ki imajo te delnice, na tej skupščini, ki bo kmalu - kaj? Ustoličili gospodu Šrotu neprijazne nadzornike?
URBAS: Skupščina Pivovarne Laško, ki bo 31. avgusta, bo zelo pomembna iz dveh razlogov. Prvi je imenovanje novega nadzornega sveta, drugi pa je predlog o uvedbi posebne revizije, ki bo pregledala posle gospoda Šrota v zadnjih petih letih.
BOBOVNIK: Zelo neprijetne zadeve pravzaprav, ne? Gospod Juhart, drugo, kar zahteva Infond, je, da sodišče prepove nadaljnjo prodajo zaseženih delnic in s tem, to utemeljuje s tem, da niso ravnali kot dober gospodar. Banke, ki so to prodajale.
JUHART: Ja, poglejte, spet težko govorimo, ker ne vemo čisto dobro, kateri zakon za prodajo velja, ampak 5. člen Zakona o finančnih zavarovanjih pravi, da v kolikor pride do prodaje tiste dobrine, ki služi za zavarovanje, v tem primeru so bile to delnice, da jih mora tisti prejemnik zavarovanja, torej banka v tem primeru, prodati na primeren način, z upoštevanjem ustrezne skrbnosti in glede na razmere na finančnih trgih. To je nek pravni standard, ki ga je treba spoštovati in seveda, ključ spora bo v tem. Banke bodo trdile, da so ta standard spoštovale, da so ravnale primerno in skrbno, da so se dovolj trudile zagotoviti najvišjo ceno, Šrotov krog bo pa seveda trdil, torej krog okrog Infond Holdinga, da temu ni bilo tako.
BOBOVNIK: Spet sprašujem isto kot prej pravzaprav; glede na to, kar vsi skupaj vemo, so ravnali kot dober gospodar? Je bankam ostalo še kaj drugih možnosti prodaje?
JUHART: No, nekaj elementov prodaje kot dober gospodar prav gotovo lahko najdemo. Kolikor mi je znano, je banka poskušala to prodati tudi preko nekega javnega poziva, tu imamo notri neke elemente poskusa pritegnitve javnosti. Edino, kar meče slabo luč na celotno prodajo, je pač ta očitek, da je bila kupec na koncu hčerinska družba.
BOBOVNIK: Ja, kaj je s tem očitkom pravzaprav, prodati sami sebi?
URBAS: Jaz mislim, da so banke bile v to prisiljene. Zaradi tega, ker takšen velik paket delnic Pivovarne Laško, trenutno bi na trgu zanj dobila mnogo manj, kot je bila borzna cena. Banke so bile... Na trgu pač ni denarja, trg ni likviden. Banke so bile to prisiljene, ker drugače, če bi prodale po nižji ceni, bi to vplivalo na njihove izkaze uspeha in tudi na kapitalsko ustreznost bank.
JUHART: No, s pravnega vidika bi se jaz s tem seveda strinjal. Kadar gre za zavarovanje, je treba upniku zagotoviti, da hitro pride do denarja. Torej tukaj ga ni mogoče obremenjevati z ne vem kakšnimi postopki in formalnostmi pri prodaji, ampak je treba seveda ravnati hitro. Upnik mora hitro priti do denarja.
BOBOVNIK: Je zakonsko vprašljiva takšna prodaja samemu sebi?
JUHART: Saj pravim, poglejte, gre za primeren, gre za vprašanje primernega načina in seveda še za en vidik vseh zavarovanj; smisel zavarovanja je poplačilo. Upnik se mora poplačati, dobiti toliko, kolikor mu gre, da poravna svojo terjatev, v ostalem gre pa seveda tista, ostanek vrednosti, zastavitelju, dolžniku. In če je seveda v tem primeru prišlo do prikrajšanja Laškega, torej Infonda, v tem primeru potem pride zgolj do denarnega prikrajšanja. Jaz mislim, da edino, kar lahko je, kar se lahko zgodi, je, da bi Infond Holdin dokazal, da bi morala banka za to dobiti več in seveda v tem primeru od banke zahtevati tisto razliko v ceni, tisti presežek.
BOBOVNIK: Natančno to pravijo odvetniki. Kje temelji taka ugotovitev, da bi lahko dobili več, celo dvakrat več?
URBAS: Jaz mislim, da gre tu za zelo utopično pričakovanje, da je sedaj možno dobiti za tak paket 100, 150 milijonov evrov več. Oprostite, tega denarja na trgu ni!
BOBOVNIK: Kaj pa njihov očitek...
URBAS: Saj drugega jim ne preostane.
BOBOVNIK: Ja, da so bile tako cene kot kupci znani vnaprej, pravijo odvetniki.
URBAS: Da, vendar če bi banka želela poplačati obveznosti, ki, oziroma če bi gospod Šrot želel poplačati obveznosti do bank, ki jih ima, in bi prodal sam, ne bi nikoli uspel dobiti toliko denarja, kot so ga sedaj banke, ki so same sebi prodale.
BOBOVNIK: Imamo pa zdaj seveda, gospod Juhart, tudi nasprotno tožbo. Pivovarna Laško bo zdaj vložila, ali pa je že, tožbo za vrnitev 110 milijonov, ki jih je različnim družbam posodila za konsolidacijo lastništva.
JUHART: Edino pravilno, saj drugače biti ne more.
BOBOVNIK: Koliko ima Pivovarna Laško možnosti, da uspe v tem postopku?
JUHART: Glejte, spet govoriva o čistih neznankah. Treba je vedeti, kakšne so bile pravne podlage, da je do teh terjatev prišlo, kakšna so zatrjevanja ene in druge strani. To je čisto ugibanje.
BOBOVNIK: 243 milijonov naj bi doslej izgubil Infond Holding oziroma družbe okoli Boška Šrota. Takole na prvi pogled se zdi, da je največji poraženec v tej igri, recimo temu, znan v tem trenutku?
URBAS: Jaz mislim, da sta dva glavna poraženca. Prvi so mali delničarji Infond Holdinga; Infond Holding bo šel v stečaj in zato bodo ostali brez vsega premoženja v delnicah. Drugi poraženec so mali delničarji v Pivovarni Laško, kajti Pivovarna Laško ima nezavarovane terjatve do lastniške verige gospoda Šrota, do odvisnih družb Infond Holdinga nazaj. To breme nepoplačanih terjatev bo šel v škodo kapitala Pivarne Laško, zaradi tega se bo vrednost delnic, ko se bo to storilo, znatno, občutno zmanjšala. In seveda, po tej strani so poraženci tudi banke. Kot imetniki delnic bodo sedaj imele manjšo vrednost delnic, če ne bodo prej prodali. In seveda, kolikor so banke, predvsem državni dve, dale nezavarovanih posojil, bodo tudi brez tega ostali.
BOBOVNIK: Že prej v pogovoru smo ugotovili, da te zasežene in prodane delnice verjetno ne bodo prav dolgo ostale tu, kjer so zdaj trenutno. Kje bi lahko končale?
JUHART: To je težko reči. Torej verjetno bodo poskušali sedanji lastniki to prodati naprej. Na kakšen način, je pa seveda zelo težko ocenjevati.
BOBOVNIK: Kdo bi lahko bil kupec? Ali, če vprašam drugače, je državni KAD, bi bil državni KAD dober lastnik?
URBAS: Jaz mislim, da je najslabša možna rešitev za ta paket četrtine, četrtine do polovice, če bi to postal državni KAD. Naloga državnega KAD-a je zagotavljati denar za pokojnine slovenskih upokojencev, nikakor pa ni naloga KAD-a, da bi zagotavljal denar za reševanje slovenskega nacionalnega interesa.
BOBOVNIK: Prej sva ugotovila, da nekateri roki niso določeni, pa kljub temu še ena špekulacija za konec. Kdaj bi se lahko, v kakšnem času, odvili vsi ti pravni postopki, o katerih smo govorili?
JUHART: Torej gotovo se bo ta postopek glede začasne odredbe zelo hitro odvil. Lahko, da bomo zelo presenečeni, morda že jutri, v nekaj dneh, verjetno do skupščine. Sam postopek tožbe, ki jo je pa napovedala odvetniška pisarna - že sama možnost vložitve tožbe traja vsaj 30 dni in celoten postopek po tožbi, ker predvidevamo lahko, da bo šlo seveda za uporabo vseh pravnih sredstev, do Vrhovnega sodišča, morebitne potem presoje celo na Ustavnem sodišču ali še kaj hujšega, je pa čista špekulacija - pet, deset let.
BOBOVNIK: Bi se lahko zgodilo, da banka, recimo Nova kreditna banka Maribor, ne bi mogla več uporabiti načinov, ki jih je uporabilo pet bank pred njo, se pravi zaseči te delnice in prodati?
JUHART: No, saj, poglejte, banka na nek način že ima zasežene te delnice. Torej, če ne bi bile te delnice v klirinško-depotni družbi v centralnem registru vpisane z zastavno pravico oziroma z ustreznim zavarovanjem, ne bi banke, potem sploh ne bi mogle tega same prodati. Skratka ta možnnost je. Lahko se pa seveda zgodi, da se bo NKBM ustrašila, če bi bila sprejeta začasna odredba, ker bi se pokazalo, da to ni primeren način, ali pa seveda, da bi Infond Holding, recimo, vnaprej poskušal z začasno odredbo prepovedati NKBM-u, da to stori.
BOBOVNIK: Ja, veliko informacij nam manjka, smo ugotovili vsi skupaj, ampak vendarle smo poskušali pojasniti to, kar lahko. Hvala lepa za odgovore.

Medij: TV Slovenija 1
Avtorji: Bobovnik Slavko,Deržek Vesna
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Odmevi
Datum: 12. 08. 2009
Termin: 22:00
Trajanje:14