pri ugotavljanju odgovornosti za kršitve obveznosti članov organov vodenja in nadzora ter ■ kakšno vlogo igrajo pri tem organi družb in lastniki. V zvezi z obravnavano problematiko je izredno pomembna in pogosto tudi prezrta povezava korporacijskopravnih vidikov z delovnopravnimi vidiki obveznosti in odgovornosti članov organov vodenja in nadzora v družbi. Prav tako je posebnega pomena tudi korekcija s kaznovalnim pravom, saj utegne ravnanje članov organov vodenja in nadzora, kije v nasprotju z njihovimi (temeljnimi) obveznostmi, izpolnjevati tudi znake določenega prekrška oziroma kaznivega dejanja. Pravne podlage Obveznosti in odgovornosti članov organov vodenja in nadzora izhodiščno ureja korporacijska zakonodaja v širšem smislu (predvsem zakon o gospodarskih družbah - ZGD-1 in zakon o finančnem poslovanju, postopkili zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPP1PP), delno pa tudi delovnopravna zakonodaja (predvsem zakon o delovnih razmerjih - ZDR), kazenska zakonodaja (predvsem kazenski zakonik - KZ-1) in razni administrativni predpisi, predvsem zjavnofinančnega področja. O standardih skrbnosti ravnanja Položaj članov organov vodenja in nadzora, to je uprave, nadzornega sveta in upravnega odbora, je določen z njihovimi obveznostmi in pristojnostmi na eni strani ter odgovornostjo za izvrševanje njihovih obveznosti na drugi strani. Potem ko so člani organov vodenja in nadzora, skladno z zakonom in akti družbe, imenovani in prevzamejo svojo funkcijo, se med njimi in družbo vzpostavi tako imenovano korporacijsko-pravno razmerje. Vzpostavitev omenjenega razmerja ima pomembne pravne posledice v smislu nastanka specifičnih pravic, obveznosti in odgovornosti članov organov vodenja in nadzora do družbe, posredno pa tudi do tretjih oseb (zlasti delničarjev oziroma družbenikov oziroma upnikov), s katerimi niso v poslovni zvezi. Pri presoji dolžne skrbnosti ravnanja članov organov vodenja in nadzora je treba izhajati iz predpostavke njihove visoke usposobljenosti za opravljanje poslov, ki spadajo v njihovo poklicno sfero oziroma izhajajo iz njihove lastnosti profesionalnih oseb. V skladu s splošnimi pravili obligacijskega prava (OZ-UPB1) morajo udeleženci obligacijskih razmerij pri izpolnjevanju obveznosti, ki sodijo v njihovo poklicno (profesionalno) dejavnost, ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih. Gre za najvišji standard skrbnosti ravnanja, to je skrbnost dobrega strokovnjaka. Kljub ustaljeni in nedvoumni opredelitvi standarda dobrega strokovnjaka po OZ-UPB1, pa je ZGD-1 pri določitvi standarda skrbnosti ravnanja članov organov vodenja in nadzora napravil nerazumljiv odstop. Član organa vodenja ali nadzora mora namreč, skladno z določili ZGD-1, pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe. Različno poimenovanje standarda skrbnosti ravnanja po OZ-UPB1 na eni strani in ZGD- 1 na drugi strani ustvarja navidezno dihotomijo oziroma utegne navajati k sklepanju, da gre pri članih organov vodenja in nadzora nemara za nižji standard skrbnosti, (zgolj) za skrbnost dobrega gospodarstvenika. Kljub navedenemu terminološkemu razhajanju pa natančnejša analiza nedvomno pokaže, da gre tudi v tem primeru po vsebini za najvišji standard skrbnosti ravnanja - skrbnost dobrega strokovnjaka. Skrbnost ravnanja članov organov vodenja in nadzora je namreč treba razlagati v duhu temeljnih načel obligacijskega prava. Iz navedenega bi lahko sklepali, da morajo člani organov vodenja in nadzora pri opravljanju svojih nalog ravnati po pravilih stroke, konkretno po pravilih poslovodno menedžerske oziroma poslovno-finančne široke. Od vprašanja, ali so bila pravila stroke v konkretnem primeru upoštevana, je v končni fazi odvisna tudi njihova morebitna odškodninska odgovornost. Profesionalna odškodninska odgovornost po ZGD-1 Skladno z določili ZGD- 1 so člani organa vodenja ali nadzora solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti. Za odškodninsko odgovornost članov organov vodenja in nadzora morajo biti izpolnjene naslednje predpostavke: I . Protipravno ravnanje Protipravno je vsako ravnanje (storitev ali opustitev), ki pomeni kršitev zakonitih, statutarnih, pogodbenih oziroma drugih obveznosti, ki vežejo člane organov vodenja in nadzora. Protipravno ravnanje mora v sporu dokazati družba (oškodovanec). 2. Nastanek škode Tudi nastanek škode mora v sporu dokazati družba (oškodovanec), kar pa utegne biti v praksi zelo težavno, saj, zlasti v velikih družbah, nenehno prihaja do številnih prilivov in odlivov, pri čemer je težko ločiti njihovo (ne)upravičenost. Prav tako ni mogoče vsakršnega znižanja vrednosti premoženja družbe oziroma vsakršne preprečitve povečanja premoženja družbe

Medij: Glas gospodarstva
Avtorji: Globočnik Nina,Djinović Marko
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 01. 06. 2009
Stran: 15