Sara Ahlin Poljak, odvetnica evronaevro@finance.si VPRAŠANJE: Zanima me odškodninska odgovornost uprave in nadzornega sveta v zvezi s škodo, ki jo utrpijo delničarji zaradi kršitve dolžnosti organov delniške družbe. ODGOVOR: Delničarji kot člani delniške družbe lahko utrpijo škodo, ki je lahko posledica kršitve dolžnosti organov delniške družbe, dejanj delniške družbe kot samostojnega pravnega subjekta ali ravnanj drugih delničarjev ali tretjih oseb. Pomembna so zlasti odškodninska razmerja, ki se vzpostavijo kot posledica škode, ki so jo utrpeli delničarji oziroma družbe, pri čemer
škoda izvira bodisi iz ravnanj članov uprave ali nadzornega sveta družbe bodisi iz ravnanj večinskega delničarja. Za odškodninsko odgovornost članov uprave po zakonu o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) veljajo tale pravila: ► za člana uprave velja strožja stopnja skrbnosti, za katero se domneva ustrezna usposobljenost in obveščenost; ► upniki lahko posežejo po premoženju kateregakoli člana uprave, da bi izterjali svoj odškodninski zahtevek (odškodninska odgovornost članov uprave družbi je solidarna); ► da bi se razbremenili svoje odškodninske odgovornosti, morajo člani uprave dokazati, da so pošteno in vestno izpolnjevali obveznosti (krivdna odgovornost članov uprave za storjeno škodo se domneva, dokazno breme je obrnjeno). Član organa vodenja ali nadzora mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovne skrivnosti družbe. So solidarno odgovorni družbi za škodo, kije nastala kot posledica kršitve njihovih dolžnosti, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti. ZGD-1 poudarja, da gre za škodo, kije povzročena družbi, ne morda neposredno delničarjem, in da ima odškodninski zahtevek družba, ne delničar. V skladu z 263. členom ZGD-1 velja za člane uprave in člane nadzornega sveta isti standard skrbnosti ravnanja - standard vestnega in poštenega gospodarstvenika, ki ga je treba razlagati v okviru načel in norm obligacijskega prava, dobre poslovne in sodne prakse, ki se je in se še bo izoblikovala v slovenskem pravnem prostoru. Za vse člane organov upravljanja in nadzora velja objektivno merilo skrbnosti. Krivdna odgovornost se predvideva, odgovornosti pa se lahko rešijo le, če dokažejo, da so ravnali s potrebno skrbnostjo. Res pa je, da je treba pri ugotavljanju odškodninske odgovornosti upoštevati, da se vloga nadzornega sveta, ki je pristojen za nadzor nad vodenjem poslov družbe, razlikuje od vloge uprave, ki družbo vodi, zato je tudi odgovornost članov nadzornega sveta vsebinsko drugačna. Kršitve zakonsko in statutarno predpisanih dolžnosti članov uprave in nadzornega sveta povzroči smiselno enake vrste in temelje odgovornosti. Tožba za povrnitev škode ZGD-1 je vokviru podpoglavja »tožba za povrnitev škode« celovito uredil tožbo za povrnitev škode. Del te problematike je bil prej urejen v zakonu o prevzemih (ZPre), ki ga ZGD-1 vsebinsko ni spreminjal. Poslovodstvo družbe mora, če tako sklene skupščina z navadno večino, v šestih mesecih od dneva skupščine vložiti tožbo za povrnitev škode. Če predlog za vložitev tožbe na skupščini ni sprejet ali če organ upravljanja ne vloži tožbenega zahtevka, lahko tako tožbo v svojem imenu in za račun družbe vložijo delničarji, katerih skupni deleži znašajo najmanj desetino osnovnega kapitala ali katerih nominalni znesek osnovnega kapitala znaša najmanj štiristo tisoč evrov. Dokazno breme Za vzpostavitev odškodninske odgovornosti članov organov upravljanja oziroma nadzora morajo biti dane vse predpostavke odškodninske odgovornosti, pri čemer pa glede krivde velja načelo obrnjenega dokaznega bremena. Razbremenilni razlogi so enaki razlogom odškodninskega prava, pri tem pa ZGD-1 določa še dodatni razbremenilni razlog: članu organa upravljanja ali nadzora ni treba povrniti škode, če dejanje, s katerim je bila družbi povzročena škoda, temelji na zakonitem sklepu skupščine. Pobot ali odpoved odškodninskega zahtevka Tri leta po nastanku odškodninskega zahtevka lahko družba odškodninski zahtevek pobota ali se mu odreče, če s tem soglaša skupščina in če temu pisno ne ugovarja manjšina, ki ima skupno vsaj desetino osnovnega kapitala. Omenjeno zakonsko določilo ima dve varovalki, saj triletni rok daje zadosten časovni zamik in s tem večjo objektivnost pri odločanju, poleg tega pa odpovedi ali pobotanju zahtevka ne sme nasprotovati manjšina. Večina se v imenu družbe ne more proti volji manjšine odpovedati odškodninskim zahtevkom zoper odgovorne osebe. •
Medij: Finance
Avtorji: Doljak Ahlin Sara
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah, ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: F2
Datum: 28. 04. 2009
Stran: 20