V pivovarni menijo, da je bil odstop uprave nepričakovan in se je zgodil v neprimernem času, »vendar bodo na novo imenovani člani NS našli ustrezne rešitve za družbo in njene lastnike«. Sicer pa so delničarji od uprave zahtevali tudi, da položi račune v zvezi z objavljeno namero za prevzem Pivovarne Laško, ki je konzorciju prodajalcev zelo otežila prodajne aktivnosti. Banka Unicredit je namreč tik pred odločitvijo o objavi prevzema zahtevala posebno revizijo za preverbo tega posla, namreč njeno formalnopravno in ekonomsko upravičenost ter smotrnost. Opravila naj bi jo družba Ernst & Young. Uprava Mercatorja z Žigo Debeljakom na čelu je za revizijo najela kar sedanjega revizorja KPMG (da ne bi s poročilom čakali na prihodnjo skupščino) in je že včeraj delničarjem poročala o izsledkih njegovega poročila: to kaže, da je bilo ravnanje uprave v vseh pogledih utemeljeno in da bi bil prevzem koristen za obe družbi, rešil pa bi tudi veliko težav navzkrižnih lastnikov - bank. Mislim, da se da pri takem poslu veliko zaslužiti, je dodal Debeljak in dejal, da bi bilo o tem vredno znova razmisliti prihodnje leto - če se okoliščine ne bodo spremenile. Veliki delničarji mu očitno niso verjeli in so skupaj s predlagateljem sklepa vztrajali pri posebni reviziji. Upravi je javno pritegnilo le društvo Mali delničarjiSlovenije (MDS). Njegov predsednik Rajko Stankovič je napovedal izpodbojno tožbo na sprejeti sklep, ker ni dobil informacije, koliko bi revizija stala in ali je Ernst & Young revidiral tudi Unicredit. MDS bo po napovedi izpodbijal tudi izvolitev novih nadzornikov. Zakaj je odstopila uprava Med vodstvom Mercatorja in lastniki ni bilo pravega zaupanja, pravi Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete: »Uprava je verjetno šla do skrajnih meja obrambe Mercatorja pred prodajo in pri tem tudi sama tvegala. Z zelo tveganimi odločitvami se je izrazito izpostavljala in zoperstavljala, a je bila v tej bitki po načelu korporativnega upravljanja v relativno izgubljenem položaju.« Z odstopom uprave je pot za prodajo Mercatorja precej bolj odprta, kot je bila doslej, meni Kovač. Po njegovem mnenju bi tudi politika rada vprašanje prodaje Mercatorja čim prej rešila: »Javnost je zdaj osredotočena povsem drugam in je tudi s tega vidika precej laže prodati, saj bo odpor javnosti mogoče manjši.« Če se bo za Mercator znova potegoval Agrokor, bo cena, ki jo bo hrvaški koncem pripravljen ponuditi, mnogo nižja kot ob zadnji prodaji, opozarja sogovornik. Dvomi, da so kandidati za novega predsednika uprave že znani, saj je bila poteza uprave presenetljiva. Pri tem dodaja: »Če se že menja ekipa, bi bilo dobro, da je v novi ekipi čim več kadrov iz Mercatorjevih vrst, od zunaj pa manjši del.« Finančni analitik Simon Mastnak je odstop uprave Mercatorja označil za logično in racionalno potezo. Če se lastniki ne strinjajo z upravo, je namreč njihovo delo zelo oteženo in ni v korist družbi. Kako bo odstop uprave Mercatorja vplival na prodajo družbe? »Ko bodo lastniki postavljali novo upravo, bodo imeli precej bolj odprte roke in bodo lahko postavili upravo, ki bo prodaji bolj naklonjena. S tega vidika je to ugodno za prodajo,« je odgovoril Mastnak, »Zadnji razpisi so pokazali, da velikega zanimanja za Mercator ni. Ponavadi so se prijavljali finančni skladi in Agrokor,« je dejal Simon Mastnak. Politika naj se opredeli Bivši minister za kmetijstvo, zdaj predsednik parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje Dejan Zidan, je za Delo povedal: »Prvič se je prodaja Mercatorja že zgodila v času vlade, ki je zdaj spet na oblasti. Zdaj se zgodba ponavlja, le da gre za prodajo tujim tajkunom. Obstaja velika možnost, da se bo breme te prodaje prenašalo na plečih slovenskih porabnikov hrane.« Zidan pravi, da ob nameravanih prodajah, med katere očitno sodi tudi Mercator, pričakuje, da bo aktualna oblast znala slovenski javnosti povedati, kaj je v Sloveniji državni interes. »Mercator je preveč pomembna gospodarska družba, da se politika do tega ne bi opredelila. Vemo, kaj pomeni razprodaja državnega premoženja, lep primer za to, kaj se ne sme zgoditi, je Madžarska. V času krize je treba narediti vse, da bi Slovenci kupovali lastne izdelke.« Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav ocenjuje, da bi odstop uprave Mercatorja lahko pomenil začetek sovražnega prevzema te družbe s strani Agrokorja. Mercator sicer po ministrovem mnenju ni nacionalni interes. Dodal je, da bo trgovec verjetno v razmeroma kratkem času končal v tujih rokah, a ne bi bilo dobro, da bi končal v rokah Agrokorja. »Agrokor ni strateški partner za Mercator,« je poudaril. V Agrokorju brez uradnih izjav Uradnih izjav o dogodkih v Mercatorju ne dajemo, je za Delo povedala Manuela Čelič z oddelka za odnose z javnostjo v zagrebškem koncernu Agrokor, nesojenem kupcu Mercatorja. »Ocenjujemo, da je Mercator uspešno podjetje s prihodnostjo na trgu. To trditev smo dokazali tudi z namero o nakupu in s tem povezanimi aktivnostmi,« je v odgovoru na vprašanje Dela zapisala Čeličeva in dodala, da o odstopu uprave Marcatorja in morebitnih nadaljnjih potezah »ne bodo in ne nameravajo dajati nobenih uradnih izjav«. M. Š., N. G., D. V., V. T., B. K. Novoizvoljeni člani nadzornega sveta Mercatorja (na predlog) dr. Matej Lahovnik (PIL) Marjeta Zevnik (PIL) Zdenko Podlesnik(NFDi) Boris Gatič (Unicredit) Rok Rozman (Unicredit) Mirjam Hočevar (PIL) Razrešeni člani Robert šega (predsednik) Miro Medvešek Jadranka Dakič Štefan Vavti Kristjan Verbič ' DELO Debeljakova vodstvena ekipa je z odstopom presenetila. Na fotografiji (z leve): Stanka Čurovi<_, Melita Kobežen, Žiga Debeljak, Vera Aljančič Falež in Peter Zavrl. Foto Leon Vidic

Medij: Delo
Avtorji: Več avtorjev
Teme: Kristjan Verbič, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 31. 03. 2012 
Stran: 9